Konec leta Gospodovega 1701 se je na domu ljubljanskega patricija Janeza Bertolda pl. Höfferja zbralo nekaj enakomislečih in sklenilo ustanoviti Akademijo filharmonikov. Delovala je po italijanskih vzorih, svoje naloge in poslanstvo so člani orisali v zakonih – Leges, za akademski simbol so izbrali orgle sv. Cecilije, njihove zavetnice.
1701
Academia Philharmonicorum
1794
Filharmonična družba
Na Slovenskem je razsvetljenstvo, zlasti v Zoisovem krogu, dalo književnosti in znanosti novega poleta. Pa tudi na glasbenem področju je pustilo svoj pečat. V Ljubljani so ustanovili Filharmonično družbo (Philharmonische Gesellschaft), ki je v svoje vrste kmalu privabila ugledne meščane, trgovce, učitelje, duhovnike in druge.
1908
Prva Slovenska filharmonija
V jeseni 1908 so nacionalna nasprotja med Nemci in Slovenci dosegla vrelišče. Protestne demonstracije, razbijanje šip na nemških lokalih, snemanje nemških napisov in druge akcije so združile Slovence. Posredovala je vojska in streljala na demonstrante. Pogrebne slovesnosti so povzročile nove slovenske manifestacije. Posledica: Ljubljana je dobila slovensko podobo.
1919
Obdobje med vojnama in druga svetovna vojna
Konec prve svetovne vojne je prinesel Slovencem narodno državo SHS oziroma Jugoslavijo, toda velik del slovenskega narodnega ozemlja je ostal zunaj matične domovine. Kmalu po koncu vojne so razpustili Filharmonično družbo, ki je bila zaradi svoje nemške narave – kot drugi podobni zavodi – v novih razmerah nesprejemljiva in je leta 1921 postala samo privesek Glasbene matice. Formalno so jo razpustili šele leta 1945. Žal se je s tem prenehalo tudi njeno kulturno oziroma glasbeno poslanstvo, ki je bilo za Ljubljano izjemno pomembno.
1947
Slovenska filharmonija
Po zmagovito končani vojni leta 1945 so tudi na glasbenem področju nastale nove razmere. Nastale so nove kulturne, tudi glasbene, ustanove, ki jih potrebuje narod za svojo identiteto.