Johann Sebastian Bach: MAGNIFICAT
Program
Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Koroški baročni orkester
Thomas Fheodoroff, koncertni mojster
Sebastjan Vrhovnik, dirigent
Mojca Bitenc Križaj, sopran
Rebeka Pregelj, sopran
Nuška Drašček, mezzosopran
Hans-Jörg Gaugelhofer, tenor
Peter Dolinšek, bas
Baročni sijaj na prazničnem vokalno instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. S temi besedami je dirigent ter poznavalec zgodnje glasbe John Eliott Gardiner pesniško opisal Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega božanskega vrta ustvarjalnosti je dirigent Sebastjan Vrhovnik izbral umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo široki krog ljubiteljev glasbe.
Zboru Glasbene matice se bo to pot v Ljubljani prvič pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Izjemnost dogodka bo podčrtal tudi izbor pevskih solistov. V Slovenski filharmoniji bodo nastopili Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer in Peter Dolinšek. Slovenski baritonist na svoj prvi koncert z Glasbeno matico prihaja prav iz Bachovega Leipziga. To je mesto, v katerem je imela glasba od nekdaj prestižno vrednost. Mestne oblasti so za svojega glasbenega direktorja vseskozi izbirale le med najboljšimi skladatelji. Prva izbira za položaj kantorja Tomaževe cerkve v obdobju baroka je tako pripadla tedaj zelo slavnemu skladatelju Georgu Philippu Telemannu, ker pa ta ponujenega mesta ni sprejel, je bil na prestižni položaj imenovan tedaj najbolj slavni organist Johann Sebastian Bach.
Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno delaven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi je tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Starozavezni Psalmi so skozi stoletja služili kot neizčrpen vir navdiha številnim skladateljem, prav posebno mesto pa zavzemajo psalmi, ki s svojo vsebino najbolj nagovarjajo k muziciranju. Besedilo Singet dem Herrn je tako navdihnilo tudi prijatelja Telemanna in Bacha, ki sta ga uglasbila za različne priložnosti in sijajne baročne sestave.