Amael Trio – Slavnostni koncert ob 25. obletnici umetniškega delovanja
Program
Amael Trio
Zoltan Peter klavir
Volodja Balžalorsky violina
Damir Hamidullin čelo
gostja: Tatjana Ognjanović klavir
(ustanovni član Amael tria)
Amael Trio je za video posnetek koncerta na festivalu Spectrum 2024 prejel pet prestižnih mednarodnih nagrad: Universal Stars Music Competition-Diamond Award, december 2024, Grand Prize Virtuoso Competitionn Berlin-prva nagrada (april 2025), International Schubert Competition Vienna–prva nagrada, (april 2025), 10th Swiss Competition-prva nagrada, (maj 2025), Claude Debussy Competition Paris 2025- prva nagrada, (julij 2025). Amael Trio deluje od oktobra leta 2000. Svoj mednarodni ugled je potrdil z izjemno uspešnimi nastopi na festivalih (Kammermusikfestival Wien na Dunaju, Forfest v Kroměřížu, Festival Spectrum v Münchnu, Mask Fest v San Marinu, Griegov festival v Bergnu, festival Nuovi Spazi Musicali v Rimu, Foyer Européen v Luxemburgu, Kolarčev podij komorne glasbe v Beogradu, Fajr festival v Teheranu itn.) ter s koncerti v uglednih avditorijih, med drugim v dvorani Carnegie v New Yorku in v kulturnem centru The Forge v Londonu. Zasedba je na gostovanjih zmeraj izvajala tudi slovensko sodobno glasbo in tako prispevala k njeni mednarodni uveljavitvi. V sedanji zasedbi (Zoltan Peter, klavir -Volodja Balžalorsky, violina -Damir Hamidulin, violončelo) nastopa trio od aprila 2017, do takrat pa je bila pianist tria Tatjana Ognjanović.
Violinist Volodja Balžalorsky je po študiju na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri Cirilu Veroneku študiral v Kölnu, Moskvi in na Dunaju pri slovitih profesorjih, kot so Igor Ozim (pri njem je leta 1980 tudi diplomiral), Josef Suk, Galina Barinova in Grigorij Žislin. Za svoje umetniško delovanje je prejel več mednarodnih nagrad, kot so Global Music Award 2025, Independent Music Award, Hollywood Music in Media Award, Inland Empire Music Award, Ontario Independent Music Award in številne druge. Je tudi dobitnik Bettetove nagrade za leto 2006. Doma in v tujini nastopa kot solist in komorni glasbenik. S koncerti in snemanji za različne radijske in televizijske postaje v Evropi in ZDA si je ustvaril sloves violinista izbrušene tehnike, bogatega tona in prefinjene muzikalnosti. Redno nastopa na mednarodnih festivalih v Bruslju, Kremsu, Bologni, Trapaniju, Ljubljani, Benetkah, Aberystwythu, Kroměřížu itn. Posnel je številne zgoščenke, med drugim tudi za znano založbo Eroica Classical Recordings, ter več oddaj za TV Slovenija. Od 1999. do 2001. je bil koncertni mojster Freiburških baročnih solistov. Kot komorni glasbenik deluje v različnih, tudi mednarodnih zasedbah. Umetniško poustvarjalnost dopolnjuje z več kot 40 letnim pedagoškim delom, od leta 1983 na Konservatoriju za glasbo (KGBL), od leta 2003 na Akademiji za glasbo, od 2009 kot redni profesor. Volodja Balžalorsky je po študiju na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri Cirilu Veroneku študiral v Kölnu, Moskvi in na Dunaju pri slovitih profesorjih, kot so Igor Ozim (pri njem je leta 1980 tudi diplomiral), Josef Suk, Galina Barinova in Grigorij Žislin.
Violončelist Damir Hamidulin je izvrsten predstavnik ruske šole. Izobraževal se je na Kazanskem konservatoriju (prof. Ittaki Halitov) in zaključil študij z odliko leta 1981. Izpopolnjeval se ja na tečajih pri svetovno znanih čelistih, kot so Mstislav Rostropovič, Daniil Šafran, Aleksander Vlasov, Galina Kozolupova in drugi. Že med študijem je dobil vrsto nagrad, med drugim prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Volga-Ural (1980) in drugo nagrado na Vseruskem tekmovanju čelistov (1981), kjer je bil nagrajen tudi za najboljšo izvedbo Šotakovičeve Sonate. Leta 1984 je nadaljeval podiplomski študij v Moskvi na znamenitem Gnesinovem inštitutu, kjer je bil tudi asistent velikega čelista Fjodorja Luzanova. Večkrat je nastopal kot solist s Kazansko filharmonijo in z drugimi simfoničnimi in komornimi orkestri v Rusiji in Sloveniji. Izvajal je vse najbolj znane koncerte za violončelo in orkester (Dvořák, Saint-Saëns, Schumann, Čajkovski, Haydn itn.). Gostoval je na številnih uglednih festivalih in sodeloval s sodobnimi ruskimi, ukrajinskimi in slovenskimi skladatelji. Krstno je izvedel novitete R. Kalimulina, K. Cipkolenka, I. Krivokapića in drugih. Nastopal je v radijskih in televizijskih oddajah ter posnel številne plošče nazadnje za ameriško založbo Eroica Classical Recordings. Med letoma 1981 in 1984 je deloval kot solo čelist Kazanske opere in baleta, od leta 1987 pa je bil solo čelist Kazanske filharmonije. Od leta 1991 je solo čelist v orkestru SNG Opera in balet v Ljubljani. Uspešno deluje kot pedagog na Glasbeni šoli Vič-Rudnik in vodi poletne tečaje na Hrvaškem in v Sloveniji.
Pianist Zoltan Peter se je rodil v Vojvodini, srednjo glasbeno šolo je končal v Subotici, visokošolski študij pa nadaljeval v razredu Arba Valdme na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Študij klavirja je zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist, komorni glasbenik in klavirski spremljevalec mnogih uglednih glasbenikov mlajše in starejše generacije je nastopal v Sloveniji in tujini, med drugim v vseh glasbenih središčih nekdanje Jugoslavije, v Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, Švici itn. Poustvarjal je pod taktirko dirigentov, kot so Igor Gjadrov, Simon Robinson, Berislav Skenderović, Hermann Ostendarp, Guido Mancusi, Paul Hoskins, George Pehlivanian in En Shao. Posnel je številne skladbe za RTV Slovenija, RTV Beograd, RTV Novi Sad in HRT ter enajst zgoščenk s solistično in komorno glasbo za Založbo kaset in plošč RTV Slovenija in za druge založbe. Kot vrhunski komorni glasbenik in klavirski spremljevalec z obširnim repertoarjem pogosto sodeluje na mednarodnih mojstrskih tečajih in tekmovanjih. Poleg koncertne in redne pedagoške dejavnosti na nižji, srednji in univerzitetni stopnji vodi tudi seminarje za mlade pianiste, učitelje klavirja in klavirske spremljevalce v Sloveniji in na tujem.
Pianistka Tatjana Ognjanovič se je rodila v Ljubljani. Klavir se je začela učiti s štirimi leti pri Darinki Bernetič. Študij je nadaljevala pri Dubravki Tomšič-Srebotnjak na Akademijo za glasbo, kjer je leta 1986 diplomirala, kasneje pa opravila tudi umetniško specializacijo. V letih 1986 – 1993 je živela na Dunaju in se je izpopolnjevala pri Hansu Petermandlu na Hochschule für Musik und darstellende Kunst, 1991-93 pa tudi pri Viktorju Meržanovu s konservatorija P.I.Čajkovski. Tatjana Ognjanovič je bila dobitnica univerzitetne Prešernove nagrade za leto 1985. Je nagrajenka klavirskih tekmovanj v Zagrebu, na Dunaju, v Portu, Atenah, Valenciji in Jaenu. Trikrat je dobila tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo Beethovnove sonate. Bila je gostja številnih mednarodnih festivalov kot so Ljubljana (Poletni festival), Zagreb (Bienale), Osoje (Koroško poletje), Praga (Praški junij), Kuala Lumpur (Piano festival). Koncertna pot jo je do sedaj vodila skozi petnajst evropskih držav od Portugalske do Rusije ter do Malezije in Singapura, skozi dvorane kot so Velika dvorana Musikvereina na Dunaju, Brucknerhaus v Linzu, Beethovenhaus v Bonnu, Palau de la musica v Valenciji. Poleg samostojnih recitalov je z različnimi slovenskimi in tujimi orkestri in dirigenti izvajala klavirske koncerte Mozarta, Beethovna, Mendelssohna, Schumanna, Rahmaninova, Skrjabina, Prokofjeva in Štuheca. V zadnjih letih se posveča tudi komorni glasbi: je članica klavirskega tria Amael skupaj s Volodjo Balžalorskym in Damirom Hamidulinom. S triom je junija 2006 nastopila v Carnegie Hallu v New Yorku. Repertoar pianistke Tatjane Ognjanovič sega od baroka do najsodobnejše glasbe, vse do krstnih izvedb slovenskih skladateljev. Njeni posnetki so izšli na 8 nosilcih zvoka in obsegajo dela Turela, Srebotnjaka, Crumba, Satieja, Skrjabina in Beethovna. Tatjana Ognjanovič je začela na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučevati leta 1992, od njene izvolitve v naziv doc. leta 1993 pa je tu redno zaposlena. Leta 1999 ji je bil podeljen naziv izr. prof., leta 2005 pa red. prof. za klavir. Vrsto let vodi tudi poletne klavirske šole na Braču in v Škofja Loki. Bila je članica strokovnih žirij na več mednarodnih klavirskih tekmovanjih v Avstriji, med drugimi na Beethovnovem tekmovanju leta 2005 na Dunaju.