Poslovil se je častni član Slovenske filharmonije, zasl. prof. dr. Primož Kuret (1935–2022)
Muzikolog in dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, zaslužni profesor dr. Primož Kuret, sodi med eminentne poznavalce slovenske glasbene preteklosti. V svojem petdesetletnem znanstveno-raziskovalnem delovanju je ustvaril nepregledno število objav o slovenski in evropski glasbeni preteklosti, s čimer se je zapisal med najodličnejše muzikologe širšega evropskega prostora. V njegovi bogati bibliografiji zasledimo mednarodno odmevne monografije, prevode knjig, znanstvene razprave, številne prispevke na domačih in mednarodnih muzikoloških simpozijih, gostovanja na tujih univerzah, eseje, enciklopedična in leksikalna gesla, recenzije knjig in zvočnih zapisov ter kritike. Bil je idejni in dolgoletni vodja mednarodno prepoznavnih Slovenskih glasbenih dni, v okviru katerih je s tehtno izbranimi temami spodbujal k raziskovanju in širjenju novih spoznanj. Kot svetovljan je znal poiskati stičišča med različnimi kulturnimi tradicijami, prepoznati medsebojne vplive in soodvisnosti z družbenopolitičnimi gibanji. S svojo karizmo in znanstveno širino je kolege iz eminentnih evropskih institucij navduševal tudi za proučevanje slovenske glasbe ter tako pripomogel k širšemu poznavanju in promoviranju slovenske nacionalne kulture.
Svoje znanstveno delovanje je v pretežni meri posvetil glasbenemu življenju Ljubljane in v njem našel številne iztočnice za raziskovalna vprašanja. Kot tankočuten, razmišljajoč in stroki predan muzikolog je razvil številna izvirna spoznanja in opozoril na pomen slovenske glasbene dediščine. Z veliko vnemo se je posvečal zgodovini Slovenske filharmonije, proučil njene častitljive predhodnice, umetniške vodje, dirigente, soliste, koncertne programe in nenazadnje osvetlil njihovo mesto v evropskem kulturnem miljeju. Njegova pomembnejša dela so: Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Besede skladateljev (1985), Umetnik in družba (1988), Mahler in Ljubljana (1997), ki je izšlo tudi pri dunajski založbi Boehlau (2001), Slovenska filharmonija / Academia Philharmonicorum 1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Ljubljanska filharmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008), Zanesenjaki in mojstri (2011) ter prav letos izdana knjiga o prvih dirigentih, povezanih s Filharmonično družbo in Slovensko filharmonijo, Čarobne palice. Veliki dirigenti Josef Zöhrer, Václav Talich in Fritz Reiner (2022). Za svoje delo je prejel več prestižnih priznanj in nagrad, kot so častno članstvo Accademie Filarmonice iz Bologne (2002), nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju (2005), Herderjeva nagrada (2005), avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. razreda (2005), Mantuanijeva nagrada za življenjsko delo (2005), častno članstvo Slovenske filharmonije (2008) in red za zasluge Republike Slovenije (2012). Dr. Primož Kuret je kot eden vidnejših slovenskih intelektualcev s svojim raziskovalnim in strokovnim delom neizbrisno pripomogel k ugledu slovenske glasbene kulture.
Prof. dr. Darja Koter
Muzikolog in dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, zaslužni profesor dr. Primož Kuret, sodi med eminentne poznavalce slovenske glasbene preteklosti. V svojem petdesetletnem znanstveno-raziskovalnem delovanju je ustvaril nepregledno število objav o slovenski in evropski glasbeni preteklosti, s čimer se je zapisal med najodličnejše muzikologe širšega evropskega prostora. V njegovi bogati bibliografiji zasledimo mednarodno odmevne monografije, prevode knjig, znanstvene razprave, številne prispevke na domačih in mednarodnih muzikoloških simpozijih, gostovanja na tujih univerzah, eseje, enciklopedična in leksikalna gesla, recenzije knjig in zvočnih zapisov ter kritike. Bil je idejni in dolgoletni vodja mednarodno prepoznavnih Slovenskih glasbenih dni, v okviru katerih je s tehtno izbranimi temami spodbujal k raziskovanju in širjenju novih spoznanj. Kot svetovljan je znal poiskati stičišča med različnimi kulturnimi tradicijami, prepoznati medsebojne vplive in soodvisnosti z družbenopolitičnimi gibanji. S svojo karizmo in znanstveno širino je kolege iz eminentnih evropskih institucij navduševal tudi za proučevanje slovenske glasbe ter tako pripomogel k širšemu poznavanju in promoviranju slovenske nacionalne kulture.
Svoje znanstveno delovanje je v pretežni meri posvetil glasbenemu življenju Ljubljane in v njem našel številne iztočnice za raziskovalna vprašanja. Kot tankočuten, razmišljajoč in stroki predan muzikolog je razvil številna izvirna spoznanja in opozoril na pomen slovenske glasbene dediščine. Z veliko vnemo se je posvečal zgodovini Slovenske filharmonije, proučil njene častitljive predhodnice, umetniške vodje, dirigente, soliste, koncertne programe in nenazadnje osvetlil njihovo mesto v evropskem kulturnem miljeju. Njegova pomembnejša dela so: Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Besede skladateljev (1985), Umetnik in družba (1988), Mahler in Ljubljana (1997), ki je izšlo tudi pri dunajski založbi Boehlau (2001), Slovenska filharmonija / Academia Philharmonicorum 1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Ljubljanska filharmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008), Zanesenjaki in mojstri (2011) ter prav letos izdana knjiga o prvih dirigentih, povezanih s Filharmonično družbo in Slovensko filharmonijo, Čarobne palice. Veliki dirigenti Josef Zöhrer, Václav Talich in Fritz Reiner (2022). Za svoje delo je prejel več prestižnih priznanj in nagrad, kot so častno članstvo Accademie Filarmonice iz Bologne (2002), nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju (2005), Herderjeva nagrada (2005), avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. razreda (2005), Mantuanijeva nagrada za življenjsko delo (2005), častno članstvo Slovenske filharmonije (2008) in red za zasluge Republike Slovenije (2012). Dr. Primož Kuret je kot eden vidnejših slovenskih intelektualcev s svojim raziskovalnim in strokovnim delom neizbrisno pripomogel k ugledu slovenske glasbene kulture.
Prof. dr. Darja Koter