Živali v klasični glasbi
Skozi zgodovino so živali navdihovale klasično glasbo v povezavi s posebnimi inštrumenti, kompozicijskimi tehnikami in scenskimi upodobitvami. Živalska prisotnost že od nekdaj omogoča tudi izražanje človeške dinamike.
Klasična glasba je s široko paleto izraznosti in navdiha v naravi našla neusahljiv vir ustvarjalnosti. Živali, velike in majhne, so navduševale skladatelje, ki so jih znali predstaviti na presenetljive načine. Od žvrgolečih ptic do rjovečih zveri so živali v klasični glasbi pravi “zvočni živalski vrt”, ki ga je treba odkriti. Klasična glasba ponuja obsežen repertoar fascinantnih bitij s posnemanjem živalskih zvokov in izražanjem njihovega vedenja in lastnosti. Živali v klasični glasbi nas popeljejo na vznemirljivo in presenetljivo potovanje po živalskem kraljestvu, obogatijo našo glasbeno izkušnjo in razumevanje sveta okoli nas, ne glede na to, ali žvrgolijo ptice ali se naokrog smukajo pretkane lisice.
Orkestralna glasbila pogosto poustvarjajo živalske zvoke. Denimo flavta je s svojim melodičnim zvenom našla naravno povezavo s ptičjim žvrgolenjem. Antonio Vivaldi je v Koncertu z naslovom Il cardellino (Lišček) imitacijo ptičjega petja namenil flavti. Podobno Mozartova Čarobna piščal s svojimi melodičnimi notami uprizarja nastop ptičarja Papagena. Vendar ni vpletena samo flavta: klarinet je na primer pogosto povezan s pesmijo kukavice, kot je slišati v Živalskem karnevalu Saint-Saënsa. Ne gre le za posnemanje živalskih zvokov, temveč tudi za zajemanje obnašanja in bistva bitij v glasbeni jezik. Z uporabo kompozicijske tehnike so skladatelji izražali živalske lastnosti.
Saint-Saëns je v svoji glasbeni suiti iz leta 1886, Živalski karneval, na šaljiv in karikiran način predstavil različne živali: živahne note in staccato predstavljajo poskočne kenguruje in kljuvanje kokoši; za posnemanje težkega slonovega koraka je uporabil kontrabas; milino laboda je priklical z violončelom; s ksilofonom je pričaral fosile, kosti izumrlih živali. Tudi Rimski Korsakov je v znamenitem Čmrljevem letu s frenetičnimi notami poustvaril vrtinčasti let žuželke. Glasbene tehnike omogočajo ustvarjanje čustvene in vizualne povezave med poslušalcem in živalskim svetom, pa tudi globlje razmišljanje o človeški naravi z uporabo metafor in simbolike. V 18. stoletju je Antonio Vivaldi živalim posvetil eno svojih najbolj znanih del: Štirje letni časi. Gre za štiri koncerte za violino in orkester, ki opisujejo različne letne čase. Vsak koncert spremlja sonet, ki ponazarja glasbene podobe, ki jih je ustvaril Vivaldi. Med njimi so spomladanske ptice, poletne muhe in čmrlji, jesenski lov in cviljenje psov pozimi.
Živali v klasični glasbi so pravzaprav zelo zanimiv element. Nekatere kompozicije uporabljajo odnose med živalmi kot metaforo za raziskovanje človeške dinamike, svojo upodobitev pa so dočakale tudi fantastične in mitološke živali. Klasična glasba ponuja prostor tudi za spomin na živali, ki so skladateljem veliko pomenile. Denimo Fréderic Chopin je svoj Minutni valček posvetil psičku Marquisu, ki je pripadal njegovi ljubici George Sand.
V prvih dneh septembra bodo glasbenice in glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije s solisti izvedli Saint-Saënsov Živalski karneval prav v Živalskem vrtu Ljubljana! Koncert bo v soboto, 2. septembra, ob 17. uri. Prijazno vabljeni.
Več informacij o tem posebnem dogodku najdete na tej povezavi.
