Umetna inteligenca je napisala Beethovnovo Deseto simfonijo
Ko je Beethoven 26. marca 1827 umrl, je zapustil osnutke in opombe za Deseto simfonijo, ki je ni utegnil dokončati.
9. oktobra 2021, ob 250. obletnici njegovega rojstva, so jo v Bonnu prvič v živo izvedli v celoti, dokončali pa so jo s pomočjo umetne inteligence. Tisti, ki so prebrali partituro, pravijo, da je strukturno in vsebinsko napisana v Beethovnovem slogu. Sicer je ni skomponiral do konca, a če bi dovolj dolgo živel, bi najbrž napisal takšno glasbo.
Haydn je napisal 108 simfonij, Mozart 41, Beethoven pa 9. Od tedaj skoraj nobeden od velikih klasičnih skladateljev ni presegel teh številk: Schubert je umrl med ustvarjanjem desete simfonije (poimenoval jo je Die Letzte, zadnja); enako se je zgodilo Dvořáku in Vaughanu Williamsu. Bruckner se je hotel izogniti prekletstvu in je eno od svojih desetih simfonij naslovil s številko nič, a je med skladanjem Devete umrl. Tudi Mahler se je bal, da bi bila deveta simfonija zanj usodna, zato je ni hotel imenovati simfonija in jo je naslovil Das Lied von der Erde (Pesem o zemlji); a prekletstvo ga je zadelo in utegnil je dokončati le prvi stavek Desete. Schönberg je dejal, da je Deveta kot nevidna meja. Kdor hoče nadaljevati, mora umreti, kajti morda nihče še ni pripravljen na spoznanja, ki bi se mu v Deseti razodela.
Od Beethovnove Desete je ostalo okoli 40 osnutkov in opomb, nobeden od njih pa ne presega 30 taktov. V 80. letih 20. stoletja je angleški muzikolog Barry Cooper poskušal rekonstruirati manjkajoče dele, a brez vidnega uspeha. Leta 2019 je Matthias Röder, direktor inštituta Karajan v Salzburgu, zbral zelo raznoliko ekipo, v kateri so bili avstrijski skladatelj Walter Werzowa, strokovnjak za računalniško muzikologijo Mark Gotham, harvardski učenjak Robert Levin, ki je rekonstruiral kar nekaj Mozartovih nedokončanih skladb, tehnični vodja pa je bil Ahmed Elgammal, direktor Laboratorija za umetnost in umetno inteligenco na univerzi Rutgers v New Jerseyju. Elgammal je pojasnil, da je bilo za dokončanje dela treba analizirati vse dokončane Beethovnove skladbe, vključno z osnutki Desete simfonije, obenem pa ustvariti nekaj, kar bi skladatelj dejansko lahko napisal. Za ekipo je bil to izjemen izziv. Umetna inteligenca, ki so jo imeli na razpolago, ni zmogla sestaviti glasbenega dela, daljšega od nekaj sekund. Z veliko napora je ekipi končno uspelo ustvariti dva stavka, dolga približno 20 minut.
Glasbeni poznavalci pa so prepričani, da Deseta simfonija v resnici ne obstaja, saj imamo samo fragmente dveh stavkov, in tudi o teh potekajo neskončne razprave. Vendar je treba priznati, da je delo umetne inteligence osupljivo, saj vsebuje nenavadno veliko kompetentnosti, občutljivosti in na določen način ustvarjalnosti. To pa so talenti, ki jih je Beethoven nedvomno imel. Toda kdo bo zdaj tisti, ki bo poskrbel, da ne bo kdorsibodi ustvarjal novih simfonij, kvartetov ali sonat s pomočjo algoritma?
