6/10
Ob prebiranju in ogledu fotografij posluŔaj N. Forte: O Sacrum convivium.
VĆ„r Frue Kirke, sreda, 31. 7. 2024
Rumen kip Marije pred cerkvijo me ne spusti mimo brez pozornosti. Kot kaže, nisem edina. Pri vhodnih vratih opazim Å”e kip angela, ki so mu na krila nadeli odsevni jopiÄ. Tale neonska scena je zgleda kar Ā»inĀ« te dni na NorveÅ”kem.
Pred koncertom imamo Å”e upevanje in tonsko vajo. UrÅ”a nam daje tisoÄ napotkov. Zdi se mi, da ji tule na severu dobro dene malo (za tukajÅ”nje razmere) eksotiÄne slovenske domaÄnosti.
NaÅ”a koncertna garderoba je kar cerkveni kor. SpraÅ”ujemo se, ali je to morda tudi kaka norveÅ”ka tradicija. š
Koncert nosi naslov Credo in humanitatis. Izvajamo zahteven program. Rautaavara, Sandstrƶm, MacMillan.
Koncert sklenemo z Naninim ciklom Å”tirih skladb. Po zadnjem mirnem akordu koncerta dihi zastanejo za nekaj sekund. Ko UrÅ”a spusti roke in si da nasmeh na obraz, se sliÅ”i moÄan aplavz. Cela cerkev stoji.
Po koncertu skoÄimo Å”e na stolp Tyholt. Stop ima vrtljivo ploÅ”Äad ā med klepetom se zavrtimo za 360 stopinj in se naÄudimo lepemu razgledu na celo regijo. Zdi se mi pravi privilegij, da po koncertu lahko Å”e skoÄiÅ” na izlet. Ja, polarni dan ima zagotovo svoje prednosti.
Avtorica besedila in fotografij: UrŔka Bernik
