6/10
Ob prebiranju in ogledu fotografij poslušaj N. Forte: O Sacrum convivium.
Vår Frue Kirke, sreda, 31. 7. 2024
Rumen kip Marije pred cerkvijo me ne spusti mimo brez pozornosti. Kot kaže, nisem edina. Pri vhodnih vratih opazim še kip angela, ki so mu na krila nadeli odsevni jopič. Tale neonska scena je zgleda kar »in« te dni na Norveškem.
Pred koncertom imamo še upevanje in tonsko vajo. Urša nam daje tisoč napotkov. Zdi se mi, da ji tule na severu dobro dene malo (za tukajšnje razmere) eksotične slovenske domačnosti.
Naša koncertna garderoba je kar cerkveni kor. Sprašujemo se, ali je to morda tudi kaka norveška tradicija. 😊
Koncert nosi naslov Credo in humanitatis. Izvajamo zahteven program. Rautaavara, Sandström, MacMillan.
Koncert sklenemo z Naninim ciklom štirih skladb. Po zadnjem mirnem akordu koncerta dihi zastanejo za nekaj sekund. Ko Urša spusti roke in si da nasmeh na obraz, se sliši močan aplavz. Cela cerkev stoji.
Po koncertu skočimo še na stolp Tyholt. Stop ima vrtljivo ploščad – med klepetom se zavrtimo za 360 stopinj in se načudimo lepemu razgledu na celo regijo. Zdi se mi pravi privilegij, da po koncertu lahko še skočiš na izlet. Ja, polarni dan ima zagotovo svoje prednosti.
Avtorica besedila in fotografij: Urška Bernik
