Med zemljo in nebom
Glasba dokazano vpliva na naše čustveno, fizično in mentalno počutje. Raziskovalci so ta pojav poimenovali »Mozartov učinek«. Zakaj ravno Mozartov? Obstaja več teorij o učinkih glasbe na človeka. Nekateri raziskovalci so prepričani, da je vse odvisno od tonalnosti in vztrajanja pri G noti. V zgodovini zahodne klasične glasbe je veliko priznanih skladateljev, vendar nobeden od njih nima enakih glasbenih značilnosti kot Mozart. Pravijo, da se je Mozartova glasba rodila iz dobrote in nežnosti njegovega značaja. V svetovni kulturni zgodovini obstaja starodavni kitajski aksiom, ki potrjuje to misel in pravi tako: »Glasba je podaljšek človeka«. Mozartove glasbene partiture se lahko dotaknejo duše vsakogar, ki hrepeni po čistosti in moči. Njegova brezhibna glasba, eterična, a človeška, že dobri dve stoletji tolaži nešteto umov.
Številni raziskovalci in zdravniki so potrdili, da ima Mozartova glasba močan zdravilni učinek na bolezni, kot so epilepsija, Alzheimerjeva bolezen in psihične travme. Ugotovili so tudi, da Mozartova glasba ugodno vpliva na razvoj otrokovih možganov; in poleg izjemnega zdravilnega učinka poslušanje Mozartove glasbe velja tudi za modro izbiro za nosečnice. Nekateri verjamejo, da je njegova glasba tako posebna tudi zaradi njegove osebnosti. Mozart je bil že od otroštva zelo nedolžna in strastna oseba. Ko je bil star 3 ali 4 leta in še ni bil spreten pianist, je začel iskati note, ki jih je imel rad. Verjel je, da je glasba sestavljena iz not, ki se ljubijo. Ko je odrasel, Mozart ni mogel upravljati svoje kariere, čeprav se njegova strast in ljubezen do človeštva nista spremenili. Glasbena harmonija je zanj predstavljala harmonijo med ljudmi, prijaznostjo in ljubeznijo. Glasba je bila zanj tudi prijateljsko sporazumevanje in dialog.
V Mozartovi glasbi obstajajo različne vrste in ravni ljubezni: obstaja romantična ljubezen in ljubezen med prijatelji; tu sta tudi odpuščanje in strpnost, pa tudi slovesnost in svetost sočutja, ki sta najdragocenejši in najplemenitejši med ljubeznimi in vrlinami. Čeprav Mozartova glasba izraža bogata čustva in plemenit značaj, ni nikoli pretirano čustvena. Vedno znova se usklajuje, čeprav nezavedno, s starimi kitajskimi načeli glasbenega ustvarjanja. Njegova glasba je vesela, a ne ekstatična, žalostna, a ne uničujoča.
Poslušanje Mozartove glasbe primerjamo tudi s sprejemanjem prijaznosti in ljubezni. Vzbuja občutek topline, naklonjenosti in veselja. Pri nas v Filharmoniji pravimo, da je bilo Mozartovo življenje razpeto med zemljo in nebom. Enako nas tudi njegova glasba, pa naj gre za simfonijo, koncert, opero ali sakralno delo, dviguje do neslutenih višav, v bližino božanskega. Ne zamudite priložnosti, da se tudi vi približate nirvani, na koncertu Med zemljo in nebom, 9. junija ob 19.30.
