Klasična glasba vpliva tudi na športnike
Pravijo, da smo Slovenci zelo športen narod in rekla bi, da kar drži. Mislim, da imamo skoraj v vsaki disciplini športnika z izjemnim talentom, kar je za tako majhno državo pravi fenomen. Če šport zaznamuje naš način življenja (torej lahko rečemo, da smo kar zdrav narod, z zdravimi navadami), je tik ob njem glasba, ki spremlja to prijetno dogajanje. V preteklosti sem že pisala o tem, kako se glasba spoji s hrano, poezijo, celo z geometrijo in umetnostjo, a ne boste verjeli, da sta tudi klasična glasba in šport zelo dobra prijatelja.
Gibanje je osnova vsakega športa. Za razumevanje in usvajanje gibanja je potreben ritem, ta pa je temeljni element v športih, zlasti olimpijskih, kot so gimnastika, sinhrono plavanje ali umetnostno drsanje. Občutek za ritem daje glasba. Med treningom športniki razvijajo in preučujejo tehnične vidike svoje discipline ter hkrati pridobivajo glasbeno kulturo; razumevanje ritma in poznavanje glasbene oblike spodbujata razvoj umetniškega čuta. Glasba ima zelo velik pomen pri poučevanju vaj, predvsem pri vzgoji izraznosti; spodbuja domišljijo in občutljivost ter ustvarja interpretacije, ki dajejo individualne rezultate ter odražajo osebnost vsakega športnika.
Ritmična gimnastika se je rodila okoli leta 1960; takrat še ni bilo zgoščenk, zato je vaje spremljal pianist, ki je igral v živo. Športnikovo predstavo se je pianist naučil na pamet, zato mu je lahko pomagal s spreminjanjem ritma, da je športnik lahko nastopal v določenih časovnih okvirih. Pri sinhronem plavanju prevladujejo zvoki. Plavalci morajo vaje izvajati v taktu z glasbo. Bivanje pod vodo oteži zaznavanje zvoka, zato uporabljajo posebne zvočnike, ki lahko predvajajo glasbo v vodi. Tudi v umetnostnem drsanju glasba igra temeljno vlogo. Za razliko od prejšnjih disciplin je drsanje najbolj harmoničen šport. Gibi so v resnici lahkotnejši in gracioznejši. Gre za pravi ples na ledu, pri katerem je poleg tehničnega vidika, vezanega na skoke in figure, izraznost glasbe povezana z izraznostjo telesa. Nepozaben je denimo nastop Caroline Kostner na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, ko je plesala na udarne note Bolera Mauricea Ravela.
Glasba nam še enkrat dokazuje, kakšno vrednost ima v življenju vsakega človeka. Gibanje in ritem ustvarjata neločljivo vez med racionalnostjo športa in izraznostjo glasbe. Frekvence, ki jih na primer ustvarjajo godala (violine, viole, violončela), stimulirajo mišični tonus, za razliko od sodobnih električnih inštrumentov, ki ga zavirajo. Zanimivo, da Mozartova glasba obsega približno 50-70 udarcev na minuto, kot je povprečen utrip srca; to je glavni razlog, zakaj se ob poslušanju njegove glasbe srčni utrip in krvni tlak normalizirata. Toni Wolfganga Amadeusa Mozarta so bogati s harmoničnimi zvoki, ki poslušalca čustveno umirijo.
Če boste šli danes teč ali kolesarit, vedite, da bo vse skupaj lažje, če boste ob tem poslušali dobro, zdravo klasično glasbo. Moj nasvet? Toplo vam priporočam Mozartov Allegro Maestoso iz Sonate za violino in klavir v C duru KV 28.