Glasba v živo je druga zgodba
Mozart, Beethoven, Chopin, Bach, Vivaldi in Schubert so le nekatera imena velikih skladateljev, ki so se zapisali v zgodovino glasbe in jih pri nas lahko redno poslušate. Gre za prave velikane, ki so krojili zgodbo glasbene industrije in pod spretnimi rokami naših glasbenikov vsakič znova postanejo neskončno aktualni. Da je glasba brezčasna, je popolnoma jasno, saj živi tudi s pomočjo plošč, zgoščenk in radijskih postaj, a glasba v živo ima predvsem drugačen pomen in učinek: je neprecenljiva izkušnja in izvrstna priložnost, da naredimo nekaj zase.
Že samo pozorno poslušanje znane simfonije v živo, z zaprtimi očmi, nas lahko ponese daleč stran, da začutimo vzdušje, ki vlada v najboljših in največjih gledališčih na svetu. Ambient, akustika, luči, vse pripomore k magični sugestiji zvokov brez besed, ki vodi poslušalca na potovanje po labirintu lastnega uma, spominov in čustev. Slovensko filharmonijo sestavljajo vrhunski glasbeniki, ki so na svojem področju edinstveni, umetniki, ki jim je mar, da postane poslušanje klasične glasbe doživetje za vse čute. Ko pridete v Slovensko filharmonijo, poskusite pred vrati pustiti vse misli in skrbi. To je tempelj glasbe in emocij, kraj, kjer se čas lahko ustavi.
Številne študije so pokazale, da se nam med poslušanjem Mozartove ali Chopinove glasbe krvni tlak zniža zaradi sproščujočega učinka, ki ga ta glasba ima na nas. Zato lahko postane na primer Chopinov Nokturno naš neprecenljiv zaveznik proti srčnemu infarktu in možganski kapi. Pa ne le to: veliko dokazov priča v prid klasični glasbi, ki deluje blagodejno in lajša bolečine v telesu in umu. Je zelo učinkovito protibolečinsko sredstvo, ki v eni uri poskrbi za mnogo več kot katerikoli wellness center.
Vse imamo na dosegu, sredi Ljubljane, kjer lepa Filharmonija postane svet, ki zajema umetnost, kulturo, zgodovino in duhovnost. Samo pomislite, kako so se mnoge molitve spremenile v čudovite note: najprej Schubertova Ave Maria, potem vse številne klasične skladbe, ki so navdihnile literarna dela, poezije, slike. Tako kot knjiga, ki je brez podob, a v vsakem od nas poraja različne fantazije, tako tudi klasična glasba, ki nima besed, pusti poslušalcu svobodo, da v simfoniji začuti besede, ki jih narekuje srce.