Giacomo Puccini: lovec na divje ptice, operne librete in lepe ženske
Rad je imel avtomobile, bil je dandy, a tudi pravi Toskanec. Trpel je revščino, tako da si ni mogel privoščiti abonmaja v milanski Scali, pozneje pa je s svojimi operami obogatel.
Poleg glasbe je imel Giacomo Puccini še eno veliko strast: avtomobile. Kupil si jih je kar 14, med njimi čudovito Isotto Fraschini in nekaj Fiatov. Ker so bili avtomobili zelo lepi in tudi dragi, ni mogel, smel oziroma hotel skreniti s ceste na brezpotja, čeprav ga je močno mikalo, saj je rad hodil na lovske izlete. Zato je prosil Vincenza Lancio, naj posebej zanj izdela avtomobil z ojačano šasijo in ustreznimi kolesi. Nekakšen prvi SUV, ki ga je stal 35.000 lir, kar bi bilo danes približno 150.000 evrov. 25. februarja 1903 se je z ženo Elviro in njunim sinom Antoniom vračal iz Lucce v Torre del Lago, kjer so živeli. Peljali so se z avtomobilom znamke Clement Bayard, vendar so med potjo doživeli hudo prometno nesrečo. Avto je končal v jarku in Puccini si je zlomil nogo, kar je za nekaj mesecev upočasnilo pisanje Madame Butterfly.
Puccini je bil pravi »zapravljivček«. Poleg 14 avtomobilov je kupil šest hiš, pet motornih čolnov in drago jahto, ki jo je poimenoval Cio-Cio-San, kar je ime glavne junakinje, gejše iz Madame Butterfly. Bogastvo se mu je nabralo po zaslugi uspeha njegovih del, ki jih je ustvaril po večini v Torre del Lago, mestecu, v katerega se je zaljubil. Tam si je kupil starodavni stolp, po katerem je mesto dobilo ime, in ga predelal v hišo, opremljeno z vsemi novotarijami tistega časa: električno napeljavo, telefonom, radiatorji in centralnim ogrevanjem. Pred vilo je imel majhno lopo za čolne. Ribiči in lovci so bili njegovi redni spremljevalci.
Avtomobili, hiše, čolni, jahte. Puccini je imel visoke stroške za potešitev svojih strasti. In morda je bil to tudi odziv na revščino in ozkoglednost, ki ju je trpel v mladosti. Ni bil rojen v premožni družini, daleč od tega. Leta 1876, ko mu je bilo komaj osemnajst let, se je skupaj s prijatelji peš odpravil v Piso, ker so si želeli ogledati Aido, niso si pa mogli privoščiti ne vozovnice za vlak ne kočije. Verdijevo delo je bilo zanj pravi šok in v tistem trenutku je razumel, da bo to njegova pot. O tem je Puccini povedal tako: »Sveti Bog se me je dotaknil z mezincem in mi rekel: ‘Piši za gledališče, pozor, samo za gledališče.’ In upošteval sem nasvet Najvišjega.«
Ker je bil doma v Toskani, je bil tudi gurman. Po različnih pričevanjih je jedel vse, ne le divjadi, ki jo je sam ujel. Predvsem pa je ljubil hrano svoje dežele, vključno s fižolom, tako zelo, da je prijatelju in založniku Giuliu Ricordiju poslal recept za fižol z žajbljem in česnom. Puccini se je rad opredeljeval kot “mogočni lovec na divje ptice, operne librete in lepe ženske”, s čimer je povzel svoje glavne strasti. V resnici je kljub številnim ljubezenskim dogodivščinam vedno ostal navezan na svojo Elviro, s katero je imel edinca Antonia. Elvira je bila pred tem poročena s trgovcem, ki ga je leta 1886 zapustila prav zaradi Puccinija. Šele leta 1904, po moževi smrti, sta lahko legalizirala svoje sobivanje in uzakonila sina Antonia, ki je takrat dopolnil že 17 let.
Med njegovimi najbolj znanimi in uspešnimi operami je Tosca, ki z neverjetno močjo in izjemnim čarom popolnoma pritegne poslušalca, tudi manj izkušenega v operni glasbi, saj iskreno navduši z zgodbo. V vseh večjih svetovnih opernih hišah so poskrbeli za številne izvedbe Puccinijeve Tosce. Med temi je nepozabna izvedba 21. avgusta 1953 v milanski Scali z Mario Callas v vlogi Tosce, Giuseppejem di Stefanom, Titom Gobbijem ter z orkestrom pod taktirko Victorja de Sabate. Callasova je uspeh ponovila leta 1964 v londonskem Covent Gardnu.
Puccinija lahko poslušate, doživite in občudujete tudi pri nas v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu 19. julija. Pela bosta sopranistka Sondra Radvanovsky in tenorist Piotr Beczała. Koncert bo vodil Gianluca Marcian, ki velja za zelo iskanega dirigenta in slovi po neomajnem dramatičnem dirigiranju v povsem svojevrstnem slogu. Se vidimo!