10 najbolj znanih klasičnih skladb
Klasična glasba ima številne občudovalce in poznavalce, ki so sposobni že po prvi noti prepoznati Mozartovo ali Schubertovo skladbo. Veliko ljudi meni, da je klasična glasba stara, preveč resna in celo dolgočasna, kar je seveda daleč od resnice. Nikoli ne smemo soditi brez temeljitega poznavanja tematike oziroma snovi. V resnici prav vsak pozna vsaj 10 klasičnih skladb, čeprav morda vsi ne znajo prepoznati avtorja ali naslova, toda predvsem na račun oglaševanja in filmske industrije so dela največjih skladateljev veliko bolj priljubljena, kot si mislite. Tukaj je izbor desetih najbolj znanih klasičnih skladb.
1. Oda radosti, Ludwig Van Beethoven – delo je del Devete simfonije, zadnje, ki jo je ustvaril nemški glasbenik, in velja za njegovo mojstrovino. Oda radosti je koračnica veselja, ki prinaša močno sporočilo miru in bratstva, zato je bila leta 1972 sprejeta kot evropska himna. Skladba je postala tudi del zvočnega zapisa v številnih filmih, vključno z Društvom mrtvih pesnikov Petra Weira.
2. Pomlad, Antonio Vivaldi – La Primavera, Koncert za violino in godala iz cikla Štirje letni časi, ki jo pogosto slišimo v reklamah, je Vivaldijevo najbolj znano delo in je še danes eno najbolj izvajanih po vsem svetu.
3. Mala nočna glasba (Serenada), Wolfgang Amadeus Mozart – Skladba iz leta 1787 se začne s preprostim, a vplivnim allegrom in nadaljuje z menuetom ter konča z rondojem, ki prevzame glavno temo. Serenada daje občutek spokojnosti in miru in se še danes pogosto uporablja v oglaševanju ali kot glasbena podlaga v filmih.
4. Radetzkyjeva koračnica, Johann Strauss – Skladba, ki jo je zložil oče Johanna Straussa za proslavo ob vrnitvi maršala Radetzkega v Milano po uporniških nemirih leta 1848, je zelo znana tudi zato, ker je vedno na programu novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov.
5. Opera Viljem Tell, Gioachino Rossini – Deli te opere so uporabljeni v filmu Stanleyja Kubricka Peklenska pomaranča in dolga leta je zadnji del služil kot uvodna tema za različne oddaje na italijanski nacionalni televiziji.
6. Peta simfonija, Ludwig van Beethoven – Simfonija št. 5 je bila vključena v nešteto zvočnih posnetkov, od Fantazija 2000 do Velvet Hands (Žametne dlani), od V kot vroče maščevanje do nenavadne disko različice v zvočnem zapisu filma Vročica sobotne noči.
7. Koncert za klavir in orkester št. 1, Peter Iljič Čajkovski – To je zagotovo eden najbolj izvajanih klavirskih koncertov na svetu. Skladatelj ga je posvetil Nikolaju Rubinsteinu, direktorju moskovskega konservatorija, ki pa skladbe ni preveč cenil, označil jo je za “grobo in neizvedljivo” in skladatelja prosil, naj jo spremeni.
8. Ježa valkir iz opere Valkira, Richard Wagner – V kultnih filmih, kot je Apokalipsa zdaj Francisa Forda Coppole, postane sestavni del scenarija, v Osem in pol Federica Fellinija je predstavljena celo dvakrat. Drugi filmi, v katerih se pojavi skladba, so Brata Blues, Superfantozzi, Pasqualino lepotec in Kasper, če naštejemo samo nekatere.
9. Opera Tatinska sraka, Gioachino Rossini – Tako kot Viljem Tell je tudi uvertura v Tatinsko srako del zvočnega zapisa Kubrickove Peklenske pomaranče.
10. Toccata in fuga v d-molu, BWV 565 – Bach jo je skomponiral pri komaj osemnajstih letih. Sonato poznajo vsi, tudi ljubitelji neklasične glasbe, saj je bila v preteklih letih uporabljena v številnih reklamah in filmskih zvočnih posnetkih. Med njimi sta Dr. Jekyll in Mr. Hyde ter znamenita Disneyjeva Fantazija.
