Vivaldijeve skrivnosti
Program
Orkester Slovenske filharmonije
Federico Maria Sardelli, glasbeno vodstvo
Oliver Dizdarević, Marika Przybył, Žiga Faganel, violina
Tomaž Sevšek, orgle
Vse do leta 1926 je veljalo prepričanje, da je večina Vivaldijevih skladb izgubljenih. Šele spektakularno odkritje približno štiristotih rokopisov, ki so jih hranili blizu Torina, je omogočilo preporod njegove glasbe, ki ga doživljamo še danes. Odtlej skoraj ne mine leto, v katerem ne bi odkrili novih in dotlej neznanih mojstrovin. Prvi koncert letošnjega Filharmoničnega festivala baročne glasbe je zasnoval dirigent Federico Maria Sardelli, ki velja za enega vodilnih poznavalcev Vivaldijeve glasbe. Uredil in posnel je vrsto njegovih del, napisal več študij, objavil zgodovinski roman in rekonstruiral oba koncerta z obligatnimi orglami na sporedu.
Federico Maria Sardelli
Federico Maria Sardelli, sicer flavtist, je ustanovitelj baročnega orkestra Modo Antiquo, s katerim kot solist in dirigent nastopa na festivalih po Evropi. Kot gostujočega dirigenta ga redno vabijo uveljavljeni orkestri, tudi Baročni orkester Državne akademije svete Cecilije, Orkester Gewandhaus iz Leipziga in Simfonični orkester iz Vancouvra. Dvakrat je bil nominiran za nagrado grammy – leta 1997 za zgoščenko Vivaldijeve glasbe Concerti per molti istromenti in leta 2000 za posnetek Corellijevih Concertov grossov.
Dirigiral je sodobne premiere vrste Vivaldijevih oper in pomembno prispeval k preporodu njegove glasbe: leta 2005 so pod njegovo taktirko v Rotterdamu premierno izvedli opero Motezuma, ki je zazvenela prvič po 270 letih, leta 2006 so v Teatro della Pergola v Firencah uprizorili opero L’Atenaide, leta 2012 na Festivalu Beaune pa dotlej neznano različico Besnečega Orlanda, ki jo je odkril sam Sardelli. Leta 2007 ga je Peter Ryom, ki je znan kot avtor standardnega kataloga Vivaldijevih del (Vivaldi Werkverzeichnis – RV), povabil, da nadaljuje njegovo delo.
Federico Maria Sardelli je tudi slikar, graver in satirični pisatelj. Leta 2015 je objavil roman Lˈaffare Vivaldi, ki je takoj po izidu postal velika uspešnica in dobil nagrado Comisso v kategoriji leposlovja.
Med njegovimi aktualnimi dirigentskimi projekti so gostovanje z Monteverdijevim Orfejem v Palmi de Mallorci, Cavallijeva opera Kserks na Festivalu Valle d’Itria v mestu Martina Franca, Lullyjeva pastorala Akis in Galateja na festivalu Maggio Musicale Fiorentino ter Hӓndlovi operi Tolomeo v Badenskem državnem gledališču Karlsruhe in Rinaldo v Gledališču La Fenice v Benetkah.
Marika Przybył
violinistka
Marika Przybył je rojena na Poljskem. Leta 2013 se je vpisala na magistrski študij violine v Sloveniji in tri leta pozneje v razredu Gorjana Košute magistrirala z odliko summa cum laude ter prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Številne nagrade in priznanja na glasbenih tekmovanjih, ki se jih udeleževala od mladih let, pričajo o njenih umetniških dosežkih tudi v mednarodnem prostoru. Zelo je aktivna na koncertnem področju. Kot solistka nastopa z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter orkestri na Poljskem in Slovaškem. Deluje tudi kot komorna glasbenica v različnih sestavih. Za ustvarjalni prispevek pri razvoju kulturnega življenja na Poljskem je prejela več štipendij in nagrad Ministrstva za kulturo, Ministrstva za znanost in visoko šolstvo ter različnih poljskih glasbenih ustanov.
Žiga Faganel
violinist
Žiga Faganel je violino začel študirati v Ljubljani, diplomiral pa je v razredu Alice Schoenfeld na Glasbeni šoli Thornton Univerze Južne Kalifornije v Los Angelesu. Izpopolnjeval se je v Avstriji pri Rainerju Küchlu in Petru Götzlu. Uspešen je bil na več tekmovanjih, tudi kot član godalnega kvarteta Tetraktys, ter bil koncertni mojster slovenskih in mednarodnih mladinskih orkestrov. Sprva je deloval v orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, sedaj pa je član Orkestra Slovenske filharmonije. Zelo rad se posveča komorni glasbi. Leta 2008 je s Tomažem Sevškom in Domnom Marinčičem posnel zgoščenko sonat Giuseppa Tartinija. Kot komorni glasbenik in baročni violinist nastopa na raznih festivalih doma in v tujini.
Oliver Dizdarević
violinist
Oliver Dizdarević je svojo glasbeno pot začel v Beogradu. Izobraževal se je pri Mirjani Asurdžić, Angelini Lebedinski, Sergeju Kravčenku, Grigoriju Žislinu, Antonu Kunakovu, Ani Meljnik, Vartkesu Bojadjianu, Dejanu Mihailoviću, Igorju Ozimu in Primožu Novšaku. Bil je nagrajenec na mednarodnih tekmovanjih Petra Konjovića in Jeunesses Musicales v Beogradu. Od leta 1999 živi v Ljubljani in je član Orkestra Slovenske filharmonije. Kot komorni glasbenik je doslej nastopal z Borisom Berezovskim, Aleksandrom Rudinom, Richardom Tognettijem, Satu Vänskä, Andreasom Jankejem, Michelom Rouillyjem, Thomasom Grossenbacherjem, Primožem Novšakom in drugimi. Kot solist je z matičnim orkestrom izvajal skladbe baročnega in klasicističnega repertoarja, sodeloval je tudi z Godalnim kvartetom Slovenske filharmonije.
Tomaž Sevšek
organist
Organist in čembalist Tomaž Sevšek se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde. Redno nastopa s slovenskimi orkestri pod vodstvom znanih dirigentov, kot so Hartmut Haenchen, Marko Letonja in Grete Pedersen. Koncertiral je na več znanih zgodovinskih orglah, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu (Švica). Veliko se ukvarja s klavikordom in pozabljenim glasbilom, francoskim umetniškim harmonijem. Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti na festivalih stare glasbe v Sloveniji in tujini.
Glasbe se je začel učiti v Velenju. Na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu je študiral orgle pri priznanem strokovnjaku za sodobno glasbo Zsigmondu Szathmáryju in čembalo pri Robertu Hillu, eni najbolj navdihujočih glasbenih osebnosti na področju stare glasbe. Študiral je tudi pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na Glasbeni šoli Eastman v Rochestru.
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Intenzivno se posveča tudi sodobni glasbi. Za njim so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev, kot so Lojze Lebič, Zsigmond Szathmáry, Uroš Rojko in Vito Žuraj.