Preobrazbe z Orkestrom Slovenske filharmonije / Koncert
Program
Orkester Slovenske filharmonije
Philipp von Steinaecker, dirigent
Richard Strauss, nemški skladatelj in dirigent, * 11. junij 1864, München, † 8. september 1949, Garmisch-Partenkirchen. Bil je mednarodno priznan dirigent in skladatelj od 80-ih let 19. stoletja dalje ter osrednja osebnost nemške glasbe po Wagnerju. V mladosti je bil vzgajan v strogi tradiciji Schumannove in Mendelssohnove glasbe. Šele po srečanju z violinistom in skladateljem Alexandrom Ritterjem, ki mu je približal glasbo Richarda Wagnerja, je začel iskati nova pota v novoromantični glasbi. Njegov glasbeni jezik temelji na Wagnerjevi kromatiki, vendar se njegov čut za formo bolj naslanja na tradicionalne modele. V seriji simfoničnih pesnitev, napisanih pred letom 1900, je dosegel orkestralno virtuoznost in preudarno emocionalno glasbeno retoriko, ki ilustrira različnost programov v ozadju teh del. Najbolj živahno delo je Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla (1895), burna orkestralna predstava, ki ostaja uspešnica pri koncertnem občinstvu. Za razliko od Wagnerja, pri Straussu posamezni glasbeni elementi ne predstavljajo le abstraktnih simbolov, temveč je – predvsem melodičnim vzorcem – zavestno pripisan povsem konkreten pomen. Strauss je ta vnaprejšnji dogovor o pomenu glasbene materije, ki je najbolj naravno ustrezal potrebam glasbenega gledališča, prenesel v simfonično glasbo in ga izbrusil do popolnosti. Po letu 1900 se je Strauss vedno bolj loteval opere. V prvi, Salome (1905), in potem v Elektri (1909) je opisoval melodramatične teme z izumetničenim glasbenim jezikom, ki se je nagibal k atonalnemu. Ta dela glasbenega ekspresionizma se časovno ujemajo z radikalnimi atonalnimi eksperimenti Arnolda Schönberga (1874—1951), toda v svoji naslednji operi Der Rosenkavalier (Kavalir z rožo, 1911) in glasbi naslednjih 37 let se je Strauss umaknil iz nevarnih voda v staromoden, nostalgičen glasbeni slog.
