Nemir
Orkestrske skladbe na drugem koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe so nastale v obdobju med letoma 1743 in 1791, ko so v glasbi cenili preprostost in spevnost, a so hkrati iskali dotlej neslutene kontraste. Spored sega od zgodnje simfonije pruskega kralja Friderika II. do Haydnove »londonske« simfonije, ki so jo poimenovali »Čudež« po izvedbi, med katero so se poslušalci čudežno izognili lestencu, ki je padel s stropa. Drugi skladatelji so danes manj znani: Fils je deloval kot violončelist na mannheimskem dvoru, Kraus je vodil kraljevo kapelo v Stockholmu, Rigel pa se je uveljavil kot eden najvidnejših pariških glasbenikov.
Federico Maria Sardelli
Federico Maria Sardelli, sicer flavtist, je ustanovitelj baročnega orkestra Modo Antiquo, s katerim kot solist in dirigent nastopa na festivalih po Evropi. Kot gostujočega dirigenta ga redno vabijo uveljavljeni orkestri, tudi Baročni orkester Državne akademije svete Cecilije, Orkester Gewandhaus iz Leipziga in Simfonični orkester iz Vancouvra. Dvakrat je bil nominiran za nagrado grammy – leta 1997 za zgoščenko Vivaldijeve glasbe Concerti per molti istromenti in leta 2000 za posnetek Corellijevih Concertov grossov.
Dirigiral je sodobne premiere vrste Vivaldijevih oper in pomembno prispeval k preporodu njegove glasbe: leta 2005 so pod njegovo taktirko v Rotterdamu premierno izvedli opero Motezuma, ki je zazvenela prvič po 270 letih, leta 2006 so v Teatro della Pergola v Firencah uprizorili opero L’Atenaide, leta 2012 na Festivalu Beaune pa dotlej neznano različico Besnečega Orlanda, ki jo je odkril sam Sardelli. Leta 2007 ga je Peter Ryom, ki je znan kot avtor standardnega kataloga Vivaldijevih del (Vivaldi Werkverzeichnis – RV), povabil, da nadaljuje njegovo delo.
Federico Maria Sardelli je tudi slikar, graver in satirični pisatelj. Leta 2015 je objavil roman Lˈaffare Vivaldi, ki je takoj po izidu postal velika uspešnica in dobil nagrado Comisso v kategoriji leposlovja.
Med njegovimi aktualnimi dirigentskimi projekti so gostovanje z Monteverdijevim Orfejem v Palmi de Mallorci, Cavallijeva opera Kserks na Festivalu Valle d’Itria v mestu Martina Franca, Lullyjeva pastorala Akis in Galateja na festivalu Maggio Musicale Fiorentino ter Hӓndlovi operi Tolomeo v Badenskem državnem gledališču Karlsruhe in Rinaldo v Gledališču La Fenice v Benetkah.