Bachova čudovita dela / VIP 3
Program
Zbor in Orkester Slovenske filharmonije
Grete Pedersen, dirigentka
Ana Dolžan, violina
Matej Grahek, flavta
Tomaž Sevšek, čembalo
Johann Sebastian Bach je s svojo ustvarjalno veličino dal glasbeni umetnosti izjemen pečat. Brez njega si ne moremo predstavljati nadaljnjega toka glasbene zgodovine. Njegovo mojstrstvo se kaže v vseh kompozicijskih pristopih, ki jih je znal nadgraditi s simbolno kombinacijo tonov, številk in črk. Posebno globino dajejo njegovi glasbi teološke vsebine, zato ne preseneča, da veljajo Bachova dela za nekakšno glasbeno Biblijo, njegovi moteti pa za biser duhovne vokalne glasbe.
Norveška dirigentka Grete Pedersen sodi med najbolj priznane dirigente mednarodnega zborovskega prizorišča. Je diplomantka dirigiranja Norveške državne akademije za glasbo, na kateri tudi poučuje, študirala pa je tudi z Ericom Ericsonom in Kennethom Kieslerjem. Po vseh kontinentih je iskana voditeljica dirigentskih tečajev in mojstrskih razredov. Leta 1984 je ustanovila Komorni zbor Oslo in ga dvajset let uspešno vodila. Od leta 1990 dirigira Zboru norveških solistov, ki je bil za svoje posnetke nagrajen s pomembnimi diskografskimi nagradami: Choc de la Musique, Diapasonovo Prix d’Or in posnetek leta Gramophone. Z ansamblom je za švedsko založbo BIS Records posnela že številna dela skladateljev (pol)preteklosti in sodobnosti. Album Lament je nedavno prejel cenjeno norveško glasbeno nagrado Spellerman. Njeno ime je sinonim za glasbene produkcije in odrske postavitve širokih slogovnih razsežnosti. Poleg prvih izvedb novih skladb se posveča tudi večjim vokalno-instrumentalnim stvaritvam. Slovi po nasprotujočih si, drznih koncertnih sporedih. Je zaželena gostja po vsem svetu – med drugim je sodelovala s Komornim zborom Erica Ericsona, radijskimi zbori Švedske, Nizozemske in Nemčije, Danskim vokalnim ansamblom, zborom Pro Coro Kanada, Cantato Tokio, Svetovnim mladinskim zborom, Dunedin Consortom, Nizozemskim in Irskim komornim zborom. Dirigirala je večja vokalno-instrumentalna dela J. S. Bacha, Haydna, Brucknerja, Bernsteina in Beria z vodilnimi norveškimi orkestri, Komornim orkestrom Mahler, orkestrom Yale Camerata, Sinfonietto iz Osla, Ensemble Allegria ter Orkestrom Gulbenkian. Za zasluge in izjemne dosežke v umetnosti je bila leta 2019 imenovana za vitezinjo prvega razreda norveškega kraljevega reda sv. Olava. Za izjemni prispevek na glasbenem področju pa je prejela tudi ugledno norveško nagrado Lindemann. V letošnjem letu bo sodelovala še z Orkestrom in zborom Madridske skupnosti, Vokalnim ansamblom Severnonemškega radia iz Hamburga, ansamblom Chorwerk Ruhr, Nizozemskim komornim zborom, Cappello Amsterdam, Nizozemskim Bachovim združenjem, Festivalskim orkestrom in zborom Carmel Bach, Kantato Tokio idr.
Ana Dolžan je študirala violino pri Primožu Novšaku na Akademiji za glasbo v Ljubljani in diplomirala s posebno pohvalo summa cum laude. Specializirani magistrski študij je nadaljevala pri Andreasu Jankeju na Visoki šoli za umetnost v Zürichu. Dodatno se je izobraževala pri Lucindi Carver, Rachel Cunz, Igorju Ozimu, Stefanu Milenkoviću, Shmuelu Ashkenasiju, Hagaiu Shahamu, Vadimu Gluzmanu, Chaimu Taubu, Sergeju Ostrovskem in drugih. Kot solistka je doma in v tujini nastopila z Godalnim orkestrom Arseia, Mendelssohnovim komornim orkestrom, Obalnim komornim orkestrom, Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, kjer je občinstvo navdušila z deli Vivaldija, Wieniawskega, Stamitza, Bacha, Paganinija, Mozarta, Sarasateja, Schnittkeja, Brahmsa, Čajkovskega in drugih. Igrala je v znanem Mladinskem orkestru Gustava Mahlerja, s katerim je na turnejah nastopala v številnih prestižnih dvoranah po Evropi. Je članica klavirskega tria Ad hoc in prva violina Slovenskega godalnega seksteta, od leta 2020 pa tudi koncertna mojstrica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Aprila 2018 se je zaposlila v Orkestru Slovenske filharmonije, od oktobra istega leta pa zaseda mesto koncertne mojstrice. Za svoje dosežke je prejela priznanje Občine Škofja Loka in dve Prešernovi nagradi Akademije za glasbo v Ljubljani.
Matej Grahek je dodiplomski in podiplomski študij končal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, dve leti se je izpopolnjeval še na salzburškem Mozarteumu v razredu svetovno priznane flavtistke Irene Grafenauer. Leta 1997 se je kot soloflavtist zaposlil v Orkestru Slovenske filharmonije. Od leta 1998 poučuje na Akademiji za glasbo, lani je tam postal redni profesor. Solistično nastopa z Orkestrom Slovenske filharmonije in drugimi orkestri, veliko pozornosti je namenjal tudi jazzu s solističnimi projekti in Big Bandom RTV Slovenija. Sodeloval je pri snemanju desetih zgoščenk, pet jih izdal samostojno. Leta 2000 je za zgoščenko Opus di Jazz, izdano pri založbi ZKP RTV Slovenija, prejel nagrado zlati petelin v kategoriji komorne glasbe. Solistični projekt Night Birds je z Big Bandom RTV Slovenija izdal pri ZKP leta 2003, zgoščenko s Slovensko filharmonijo (s koncerti Rousa, Arnolda in Lazarja) pa leta 2005. Pri Društvu slovenskih skladateljev je leta 2007 izšla zgoščenka z novitetami, napisanimi za pihalni trio Slovenske filharmonije (Grahek, Kotar, Mitev). Za največjo hrvaško založbo Aquarius Records je leta 2008 izdal zgoščenko s hrvaškim kitaristom Tvrtkom Sarićem. Istega leta je izšla tudi zgoščenka pihalnega kvinteta ArtVento za nemško založbo Whoopee Records. V letu 2013 je pri založbi ZKP RTV Slovenija izdal še Mozartove kvartete za flavto in godalni trio. Sodeloval je tudi pri zgoščenkah Iva Petriča, Vita Žuraja, Lojzeta Krajnčana in Aleša Rendle. Je ustanovitelj ansambla Chicharito Jazz Quartet, v katerem igra z uveljavljenimi jazzovskimi glasbeniki, kot so Jaka Pucihar, Aleš Avbelj in Aleš Rendla. Med pandemijo covida-19 je pri založbi Primus izdal knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, kjer opisuje svoje jadranje čez Atlantik v letu 2019.
Organist in čembalist Tomaž Sevšek se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde. Redno nastopa s slovenskimi orkestri pod vodstvom znanih dirigentov, kot so Hartmut Haenchen, Marko Letonja in Grete Pedersen. Koncertiral je na več znanih zgodovinskih orglah, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu (Švica). Veliko se ukvarja s klavikordom in pozabljenim glasbilom, francoskim umetniškim harmonijem. Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti na festivalih stare glasbe v Sloveniji in tujini. Glasbe se je začel učiti v Velenju. Na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu je študiral orgle pri priznanem strokovnjaku za sodobno glasbo Zsigmondu Szathmáryju in čembalo pri Robertu Hillu, eni najbolj navdihujočih glasbenih osebnosti na področju stare glasbe. Študiral je tudi pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na Glasbeni šoli Eastman v Rochestru. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Intenzivno se posveča tudi sodobni glasbi. Za njim so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev, kot so Lojze Lebič, Zsigmond Szathmáry, Uroš Rojko in Vito Žuraj.
