Nismo tako “instant”, kot si radi očitamo
21. maj 2023
Preden sem spoznala Mateja Šarca, direktorja Slovenske filharmonije, sem si predstavljala gospoda, ki strmi v note in me raztreseno posluša. Najino prvo srečanje pa je bilo povsem drugačno, saj se je začelo z najboljšo kavo v Ljubljani – ki mi jo je sam skuhal – in s pogovorom o družbenih omrežjih ter o tem, kako pomembno je, da si danes prisoten tudi v digitalnem svetu. In če k temu dodam, da se je pogovor odvijal v stavbi Slovenske filharmonije, ki je ena najlepših in najstarejših v Ljubljani, potem lahko rečem, da je Matej most med tem, kar je bilo in kar še bo. Usklajevati globoke korenine in zgodovino Filharmonije z mlado generacijo poslušalcev, upoštevati in spoštovati staro ter biti zanimiv za vse in na vseh kanalih ni ravno mačji kašelj. A vizija je prava in tudi gospod Šarc je človek na mestu: mene je popolnoma prepričal.
Ko razmišljam o glasbi in filharmoniji kjerkoli po svetu, me vedno prevzame občutek, da gre povsod za neverjetno zgodovino, ki ima seveda tudi svojo težo. Živimo pa v sodobnem času, vse želimo imeti takoj, tukaj in zdaj. Je težko usklajevati vse, kar je bilo, a je še vedno pomembno, s tem, kar je, in je prav tako fascinantno?
Če prav razumem, me sprašujete po usklajevanju neverjetne zgodovine filharmonij(e) s sodobnim časom, v katerem želimo imeti vse takoj, tukaj in zdaj. Rekel bi takole: ni nam treba mistificirati in poveličevati tehtnosti preteklosti in obenem udrihati (ali pa se navduševati – kakor hočete) nad željo sodobnega človeka, da bi imel vse takoj, tukaj in zdaj. Na primer: slavni operni skladatelj in izjemni kuhar Gioachino Rossini je bil tako priljubljen, da so bila operna gledališča silno neučakana in so nestrpno pričakovala njegove nove opere. Včasih se je tako mudilo, da so glasbeniki stali pod njegovim oknom, Rossini pa je sveže napisane operne arije kar sproti metal skozi okno. Glasbeniki so note lovili in šli takoj vadit, saj se je premiera opere neizbežno bližala. Nenazadnje je bil v časovni stiski tudi Mozart, ko je pisal svoj znameniti Rekviem. Naročnik ga je neusmiljeno priganjal, naj pohiti. Po drugi strani pa menim, da tudi v današnjih časih nismo tako “instant”, kakor si radi očitamo. Danes zgolj izkoriščamo prednosti sodobnih tehnologij, ki nam informacije hitro dostavijo v dlan, od tam pa v glavo ali pa tudi ne. Prepričan sem, da si je človek za zares pomembne stvari vedno rad vzel veliko časa, tako v preteklosti kakor tudi danes. Res pa je, da v teh časih zelo hitro švignemo mimo tisočerih nepomembnih ali pa ne zadosti pomembnih informacij, ki nam jih iste tehnologije nenehno potiskajo pred nos. V izogib le-tem moramo biti res hitri. Zadosti časa pa si tudi danes zagotovo radi vzamemo za druženje s tistimi, ki jih imamo radi, še vedno radi uživamo ob dobri hrani, koncertih, gledaliških predstavah, še vedno gremo v muzeje, kadar smo na potovanjih, skratka, današnji čas ni tako grozen.
Ste glasbenik, ki igra kar nekaj različnih inštrumentov. Si še vzamete čas zase, za igranje ali ustvarjanje glasbe?
Če si ga ne bi, bi moj odgovor na prvo vprašanje ne bil verodostojen. Seveda, še si vzamem čas za igranje oboe, za igranje s prijatelji in za poučevanje. Res pa je, da imam tega časa na voljo veliko manj kot takrat, ko sem igral oboo v orkestru Slovenske filharmonije. Kot direktor moram biti vsak dan na voljo 153 zaposlenim v Slovenski filharmoniji in mnogim sogovornikom: gostujočim dirigentom, solistom, agentom, medijem, zunanjim izvajalcem in predstavnikom sorodnih kulturnih inštitucij. Vseeno pa za muziciranje rad najdem čas.
Kakšne so danes potrebe in želje obiskovalcev filharmonije? Kaj pričakujejo, ko pridejo k vam? So se morda pričakovanja skozi čas (in seveda tudi po covidu) spremenila?
Obiskovalci Slovenske filharmonije mi povedo, da želijo na koncertu kakovostno preživeti dobri dve uri in svojo dušo nahraniti s kakovostno glasbo, ki jim je všeč. Ob njej se želijo sprostiti in si nabrati duhovne moči, ki jo vsi vsakodnevno potrebujemo. Glasba pa je podobno kot vsa druga umetnost večplastna. Obravnava najrazličnejša duševna stanja. Včasih je absolutna in iz poslušalca sploh ne izvablja konkretnih čustev, misli ali prispodob. Drugič spet je vesela, mogočna, stimulativna, lahko pa je tudi depresivna, žalostna ali agresivna. Je vse, kar je naš svet. Kombinacija vseh razpoloženj in njihovih medsebojnih prepletanj tako odraža naš vsakdan. Pri tem nas opominja, da naš vsakdan ni le “ta veseli dan”, ni pa tudi konec sveta.
Koliko pa je mladina prisotna v filharmoniji? Koliko prihajajo na koncerte?
Najbolj prijetno presenečenje postcovidnega obdobja je zelo povečano zanimanje mladih za koncerte Slovenske filharmonije. Še posebej hitro raste zanimanje mladih za sodobno glasbo, ki jo je mogoče večinoma slišati na koncertih abonmajev PVC – Pretežno vokalni cikel in SOS – Sodobne orkestrske skladbe. Mladim se zdi ta glasba drugačna in zelo zanimiva, poslušajo jo neobremenjeno in z velikim navdušenjem. Zato je vzdušje na teh koncertih prav posebno.
Kolektiv Slovenske filharmonije deluje zelo skladno, v sožitju, prijateljsko. Koliko so torej pomembni človeški odnosi, da stvari resnično stečejo? Je to vaša druga družina?
Slovenska filharmonija je druga družina vsakega zaposlenega. Veste, v umetnosti ne moreš biti “v službi”. Lahko si edinole v službi umetnosti, v našem primeru v službi glasbene umetnosti. Umetnosti pa lahko služiš le, če si ji strastno in popolnoma predan, da v izvedbo vsake skladbe vložiš svoj maksimum, vse znanje, ure in ure individualnih priprav, ure in ure skupnih vaj, usklajevanj, podrejanj in prilagajanj volji skladateljev, dirigentov in vodij sekcij. Vse to je izjemno naporno in od človeka zahteva, da gre vedno znova preko samega sebe. Zato so medčloveški odnosi izjemno pomembni. Vsak glasbenik je vrhunsko izobražen, hkrati pa zaradi predanega izvajanja glasbe popolnoma odprt, razgaljen in tudi izjemno ranljiv. Vendar takšen mora biti, saj se umetnost zgodi le v takih okoliščinah. Če do tega ne bi prišlo, bi bila filharmonija le navadna “fabrika” ali “štacuna”.
Pomlad in poletje sta nedvomno čas, ko vsi radi hodimo na koncerte, se družimo in uživamo v dobri glasbi. Kaj se obeta pri vas?
Slovenska filharmonija opravlja svojo redno abonmajsko sezono v času od septembra do junija. Torej se izjemno uspešna sezona 2022/23 počasi izteka, izvedli bomo le še nekaj abonmajskih koncertov in nastopili na spektakularnem koncertu med tovornimi žerjavi v Luki Koper. Dogodek se bo imenoval Simfonija Kopra. Ušpičili bomo še kakšno veselo in se v treh sobotah, 27. maja, 3. in 10. junija 2023 dopoldne, pojavili na ljubljanski tržnici, kjer se bosta mimoidočim z živahnim programom predstavila zbor in orkester Slovenske filharmonije. Dogodke bo na nam vsem znan način povezoval Tilen Artač. Tam bomo predstavljali novo koncertno sezono 2023/24 in prodajali abonmajske vstopnice. Zato vse vljudno vabim, da preživite omenjene sobotne dopoldneve na tržnici v družbi filharmonikov ter napolnite košare s svežimi dobrotami in našimi abonmaji za prihodnjo sezono.
