Glasba se dotakne človekove notranjosti
Premalokrat razmišljamo o tem, kako je glasba pomembna tudi za otroke in njihov razvoj. Če imamo doma dojenčka, iščemo uspavanke in nežne melodije zato, da lažje zaspi. Če pa imamo pubertetnika, no, potem bo glasba povsem drugačna, a prav gotovo del osebnega filma. O tem sem se pogovarjala z Lariso Vrhunc, pedagoginjo in skladateljico, ki je prava zakladnica znanja in hkrati tankočutna ustvarjalka čudovitih melodij, tudi za najmlajše. Zelo sem hvaležna, da lahko danes delim njene misli.
Kaj je za vas glasba, na kakšen način se vas dotakne in koliko je povezana z emocijami?
Kaj je glasba, je težko definirati. Niti v strokovnih krogih ni enovite razlage. Laično bi rekla, da je glasba zvočni tok, ki se dotakne človekove notranjosti, torej na neki ravni vsekakor je povezana z emocijami. Vsak ima svoje izkušnje, iskanja, zato je tisto, kar se dotakne mene, za koga drugega morda čisto neposlušljivo. Mislim, da ti “kratki stiki” potekajo na več ravneh: povprečen slovenski poslušalec bo imel morda enake težave pri poslušanju sodobne komponirane, srednjeveške ali celo ljudske glasbe, ki uporablja druge sisteme kot naša. Glasbeni okus je stvar vzgoje, zato v resnici ne obstajajo dobre in slabe zvrsti glasbe. Verjamem, da ljudje vedno ustvarjajo najprej iz notranje nuje, le z različnimi sredstvi. Všeč mi je, kar je povedal nek glasbenik: da vsakdo išče sladkor za svoje posebne glasbene bakterije.
Citiram iz intervjuja z vami: “V glasbi me pravzaprav zanima vse tisto, kjer je še prostor za iskreno raziskovanje zvoka in sebe.” Koliko je glasba in ustvarjanje glasbe tudi raziskovanje svojega notranjega sveta, psihe in vsega tega, kar imamo v sebi? Je tovrstno ustvarjanje tudi terapija?
S tem citatom se še vedno strinjam. Vse mora najprej izhajati iz raziskovanja tega, kar smo, prisluškovanja lastni notranjosti. Šele potem pride na vrsto intelektualno delo, torej razumsko urejanje zvočnih idej in obrtno znanje. Mislim, da tudi terapija izhaja iz istega jedra, raziskovanja sebe. Nekateri se lažje zaznavajo prek ubesedenja, drugi skozi zvok ali vizualne impulze ali še kako drugače.
Kaj pa glasba za dojenčke in malčke, koliko je pomembna za njihov razvoj, kako nanje vpliva? Tako tiho je delo, o katerem se je veliko pisalo in hkrati tudi čudovit projekt za mlajšo generacijo.
Tudi po koncu “mojega” dela projekta B-air (drugi simfonični koncert se bo zgodil čez nekaj dni) intenzivno razmišljam o tej izkušnji in vsem, česar me je naučila. Zelo me zanima, če bo tudi drugi del potrdil, kar sem pred “našim” koncertom slutila, zdaj pa verjamem. Glasba je v vseh obdobjih človekovega življenja zelo pomembna, tudi za dojenčke in malčke, ki pri poslušanju nikakor niso tako omejeni, kot pogosto mislimo odrasli. Celo nasprotno: v tem zgodnjem obdobju je časovno okno, v katerem glasba lahko odločilno pospeši razvoj možganov in osebnostne strukture, če je predstavljena na pravi način. Ko se to okno zapre, ne moremo več priti tako globoko. Mislim, da se pomena glasbe za otroke in tudi druge ranljive skupine še premalo zavedamo in je ne bi smeli izrivati iz javne sfere. S skrbjo za kvalitetnejšo in bolj dostopno glasbo bi lahko gradili bolj zdravo družbo, seveda pa se učinki ne pokažejo na hitro.
Na katero delo ste najbolj ponosni oziroma katero delo vam je dalo največ užitkov?
Iztekajoča se sezona mi je podarila dva res lepa in posebna projekta, eden je že omenjeni s simfonično glasbo za dojenčke in malčke, ki pa smo ga preverili tudi pri odrasli publiki, drugi pa je bil poklon pomembnemu ljubljanskemu paru, umetnikoma Miri in Francetu Miheliču. Zasnovali smo ga s pihalnim kvintetom Slowind in vizualnim umetnikom Borisom Bejo. Poleg glasbe za večji ansambel je ta bralno-vizualno-koncertni dogodek vseboval še različne vizualne medije, ki so parafrazirali Miheličev motiv kurenta, ter prehajanja med v živo prebranimi in elektronsko preoblikovanimi besedili. Večer je bil še bolj poseben zato, ker je z njim kvintet Slowind zaključil svojo izjemno več kot 20-letno vlogo organizatorja festivalov sodobne glasbe.
Kdaj in kako najraje ustvarjate? So morda kakšna posebna obdobja, posebni pogoji?
Preden začnem pisati novo delo, potrebujem malo daljše mirno obdobje, da ugotovim, kaj bi želela narediti. Da imam čas za prisluškovanje, preizpraševanje idej, da materija zavibrira. Ko se slika dovolj izčisti, nisem posebej izbirčna glede pogojev dela. Saj zaradi vseh delovnih obveznosti niti ne morem biti.
Ste od vsega začetka vedeli, čutili, da boste postali to, kar ste danes?
Glasba je bila od nekdaj velik magnet, vendar sem si na srednješolski stopnji najprej izbrala naravoslovje, resno pa sem razmišljala tudi o oblikovalsko-vizualni smeri. Proti koncu srednje šole pa sem začela opuščati stvari, za katere se mi je zdelo, da bi brez njih lažje shajala, klic glasbe je bil najmočnejši.
Skladateljica Larisa Vrhunc bo nosilka 2. koncerta SOS-abonmaja Slovenske filharmonije, ki bo 14. februarja 2024 v Cankarjevem domu. Na koncertu bo premierno zazvenela njena nova skladba, ki jo bo napisala po naročilu Slovenske filharmonije. V soboto, 10. februarja 2024 pa bo ob 11. uri na SIM – Sobotni izobraževalni matineji potekala predstavitev skladateljice in njene nove skladbe, ki jo bo Larisa tudi osebno predstavila.