Glasba je univerzalni jezik, ki ga vsi razumemo
Ko pomislim na ljudi, ki so del magične zgodbe Slovenske filharmonije, se mi v glavi vedno plete ista misel: strast. Prav strast je namreč tisto, kar začutiš takrat, ko prestopiš prag te čudovite stavbe in se ti za trenutek zdi, da si tudi ti del te zgodbe. V tem smislu imajo glasbeniki srečo; če ti je v življenju dano, da opravljaš posel, ki je tudi strasten, no, potem gotovo dlje živiš. Glasba spodbuja notranje zavedanje, izboljša naše počutje in razpoloženje; vpliva na srčni utrip, krvni tlak, dihanje ter raven nekaterih hormonov, predvsem stresnih hormonov in endorfinov. Glasba omogoča poslušalcu, da zazna in izrazi svoja čustva, da pokaže ali izpove svoje misli in razpoloženja z neverbalnim jezikom. Preko glasbe na primer lažje vzpostavimo stik z ljudmi, ker jim melodija, zvok in glas omogočajo, da se svobodneje sporazumevajo z zunanjim svetom. Ker sem bila v mladih letih pianistka vem, da glasba pride tam, kjer besede ne morejo, ne znajo ali nočejo.
Filharmonija ima tudi svoj vonj. Priznam, da sem na vonjave zelo pozorna in prej kot karkoli drugega, zaznam vonj v prostoru. Težko opredelim, čemu je podoben, lahko samo rečem, da je edinstven. Verjetno je vonj lesa, inštrumentov, večernih oblek, vonj ljudi, ki se iz dneva v dan trudijo, da pride glasba do nas, na zelo poseben način in največkrat prav takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Ko sem prvič stopila v veličastno stavbo Slovenske filharmonije nisem pomislila na klavir, ki me pridno čaka doma in ki je spremljal vse dneve moje mladosti, vse tja do konca gimnazije, temveč na harfo. Zgodba z njo je zanimiva, ker je ostala v meni kot želja, da bi se jo vsaj enkrat v življenju dotaknila in seveda tudi kaj zaigrala – a kaj ko je usoda določila drugače. Njen zvok spodbuja doseganje harmoničnega ravnovesja na netelesni ravni, kar je prvi pogoj za telesno, duševno in duhovno zdravje. Ni naključje, da je harfa simbol za mistično potovanje v onostranstvo; v davnih časih so pesniki in bardi na pragu smrti svojo zadnjo pesem, poimenovano “labodji spev”, odpeli prav ob spremljavi harfe. Verjamem, da ni naključje, zakaj mi je tako všeč.
Če ste kdaj prišli v filharmonijo na koncert potem veste, da je to pravi kraj za pot v drugačen svet. K temu pripomore vse: odlični glasbeniki, ambient, ki je prežet z zgodovino, zgodbe ustvarjalcev, ki po svoje visijo v zraku in morda tudi osebna želja, da se čas vsaj malo ustavi. Glasba močno vpliva na naše možgane in tista z bolj ubrano ali sproščujočo frekvenco nas spravlja v zelo dobro počutje. V zvezi s tem je znana teorija, ki sicer še ni dokazana, a govori o koristnosti sproščujoče glasbe s frekvenco 528 Hz za naše telo. Vsak organ, vsaka celica našega telesa absorbira in oddaja zvoke z določeno optimalno resonančno frekvenco. Najbolj osnovno stanje vibracij je stanje zvoka. Vse ima optimalen obseg vibracij (frekvenco) in ta frekvenca se imenuje resonanca. Ko smo v resonanci, smo v ravnovesju. Ko smo v objemu glasbe v živo smo v nirvani. Vse je povezano, torej, vse je po svoje enostavno, če se prepustimo, si tu in tam vzamemo kakšno uro časa za nepozaben koncert in tako poskrbimo tudi za dušo.
