Glasba je tudi matematika
Znano je, da sta glasba in matematika tesno povezani. Vsak, ki se ukvarja z glasbo, dobro ve, koliko matematičnih vsebin se prepleta z zvočnimi situacijami. Filozofi, glasbeniki in učenjaki so že v antiki prepoznali in definirali številne povezave med obema disciplinama, a če bi glasbo urejala izključno matematika, bi jo danes lahko dostojno izvajal, resnično z izjemno strogostjo in natančnostjo, »stroj«. Hvala Bogu, da temu ni tako, zato imamo na voljo odlične glasbenike, ki so umetniki, strokovnjaki na svojem področju, in nam vsakič znova pričarajo melodije, ki temeljijo na matematičnih elementih, a hkrati vsebujejo tudi dušo. To je pri nas v Filharmoniji še kako jasno, saj se na vsakem koncertu najprej soočiš s čustvi: svojimi in izvajalčevimi.
Pitagora je bil eden prvih grških mislecev, ki je skušal razviti razumsko razlago za delovanje sveta. Čeprav je znan po svojih matematičnih dognanjih, sta na njegovo šolo vplivali magija in ezoterika. Ker ni zapustil nobenih pisnih virov in so edini zapiski o njem nastali več sto let pozneje, je njegova zgodba ovita v skrivnost, kjer se neločljivo spajata mit in resničnost. Za tega filozofa številke niso bile zgolj abstrakcija, ampak so imele svojo entiteto. Eno najbolj znanih in revolucionarnih odkritij, ki ga pripisujejo Pitagori, je razmerje, ki omogoča, da glasbeno lestvico razdelimo na stopnje. Legenda pravi, da je vstopil v kovačijo in poslušal zvoke, ki so nastajali med kovanjem ob uporabi različnih kladiv. In ko je stopil v filozofsko delavnico, je najprej izmeril kladiva, da bi ugotovil, kakšna so razmerja med toni, ki jih ustvari posamezno kladivo; potem je izpeljal enak poskus s strunami.
Glasbo in matematiko so prvič povezali Pitagorejci in oblikovali glasbeno-teoretični sistem. To tesno povezavo med matematiko in glasbo svete narave so mislečevi učenci uporabljali za zdravljenje bolezni telesa in duše; legenda pravi, da je Pitagora poslušal zvok, ki so ga ustvarjala nebesna telesa, tako imenovane sfere. Pitagorejci so matematiko, glasbo in metafiziko razumeli kot izraze končne resničnosti, ki so bili bliže misterijskim tradicijam kot filozofiji. Številke so predstavljale božanstvo, ki se manifestira v svetu, razumevanje matematičnih pojavov pa je prispevalo k človekovi sposobnosti, da stopi v stik z božansko resničnostjo.
In nič ni bolj božanskega od glasbe.
