Česar še niste vedeli o klavirju
V začetku 18. stoletja ga je izdelal Bartolomeo Cristofori, “izdelovalec čembala” v službi družine Medici iz Firenc, imel pa je prefinjeno ime gravicembalo col piano e forte. Od takrat je bil podvržen znatnim in pomembnim modifikacijam, tako da ima danes 88 tipk in vsaka aktivira majhno kladivce, prekrito s klobučevino, ki udari po struni. Nizke zvoke proizvede ena sama struna, visoke pa tri. Klavirju, ki se je rodil kot inštrument z vodoravno okvirno zvočno ploščo, se je v zgodnjem 19. stoletju pridružil model, primernejši za domače okolje, z zvočno ploščo in okvirjem, postavljenim vzdolžno glede na klaviaturo. Imenujemo ga pianino.
V drugi polovici 18. stoletja se je klavir nezadržno uveljavljal zaradi svoje posebnosti, da za razliko od čembala odmerja intenzivnost zvokov in tako glasbenemu diskurzu daje veliko bogastvo izraznih odtenkov. Klavir je postal eden najpopolnejših in najbolj vsestranskih inštrumentov doslej: poleg uporabe v »klasičnem« področju najde prostor tudi v »lahkem« in »jazzovskem« repertoarju. In prav zaradi svoje velike prilagodljivosti je bil klavir (ko radio, gramofon, CD še niso obstajali) glavno domače sredstvo za muziciranje, nastopanje in učenje, za številne orkestralne in operne skladbe. Zaradi svoje vsestranskosti je klavir skupaj z violino eden od inštrumentov, ki mu je posvečenih največ koncertov.
Zgodovina nam je podarila kar nekaj izjemnih pianistov, ki so bili po svoje tudi posebneži. Beethoven je bil genij, o tem nihče ne dvomi, njegovo igranje klavirja pa je verjetno eno najbolj svobodnih in najbolj navdihujočih, kar jih je kdaj obstajalo. Mozart je bil podoba elegance in lepote, Beethoven občutkov in nebrzdane strasti. In to bi lahko potrdili tisti, ki so mu popravljali klavir. Pravijo, da je vsake 4 mesece zaradi svojega načina igranja poškodoval klavirske tipke do te mere, da je bilo treba vsakič zamenjati skoraj celo klaviaturo.
Robert Schumann je bil zelo ambiciozen pianist, želel je postati virtuoz in za igranje nekaterih pasusov je potreboval daljšo roko, da bi lahko zajel čim več not. Zato je pomislil: »Kaj pa, če si izdelam napravo, ki mi bo vlekla prste in jih tako podaljšala?” Nekako tako, ko kot otrok visiš na prečki v upanju, da boš zrasel za nekaj centimetrov. Pravijo, da je bila naprava mini dvigalo, ki je vlekla prste. A očitno jih je lahko samo pohabila, kar se je na koncu tudi zgodilo. Morala zgodbe: ne poskušajte si raztegovati in podaljševati prstov ali česarkoli drugega … vedno se slabo konča.
P.S. V sredo in četrtek, 19. in 20. julija, nikar ne zamudite mojstrskega tečaja klavirja z Alexandrom Gadjievim, enim najboljših svetovnih pianistov in ambasadorjev Evropske prestolnice kulture GO!2025. 20. julija bodo z Alexandrom na svojem sporedu delali Soichiro Yokota, Mahya Mohammadi, Oscar Wong, Lian Pucihar, Sergio Scibilia in Maor Sivan. Ob 20.30 sledi njihov koncert. Obenem si lahko pravočasno priskrbite SMS abonma Slovenske filharmonije, v katerem bo Alexander Gadjiev nastopil z vratolomnim Koncertom za klavir št. 2 Sergeja Prokofjeva.
