Na Slovenskem je razsvetljenstvo zlasti v Zoisovem krogu dalo književnosti in znanosti novega poleta. Pa tudi na glasbenem področju je razsvetljenstvo pustilo svoj pečat. V Ljubljani so ustanovili Filharmonično družbo (Philharmonische Gesellschaft), ki je v svoje vrste kmalu privabila ugledne meščane, trgovce, učitelje, duhovnike in druge.
Ker se je družba hitro širila, je bila najpomembnejša naloga priprava statutov za njeno organizacijo. Prvi statut so tiskali leta 1796.
Bistvo in namen družbe sta bila nakazana že v 1. členu: to je plemenitenje čustev z izbiro dobrih skladb in oblikovanje okusa z dobro izvedbo in v družbinem krogu.
Ljubljanska družba je sprejela za člana vsakogar, za katerega je menila, da bo pomagal uresničevati njene namene in cilje.
Kaj pa dame?
Glede žensk je statut določal, da so lahko članice samo glasbenice, ki pripomorejo k cijem družbe. Dovoljeval jim je tudi, da pripeljejo na akademijo svojega spremljevalca. Pozneje so ta člen omilili.
Član, ki je zapustil družbo zaradi poklicnega dela, je postal častni član. Vendar so postali častni člani tudi“tuji glasbeni ljubitelji, ki so s svojimi sijajnimi glasbenimi talenti in zaslugami družbi lahko koristni”. Tako med častni člani družbe najdemo Josefa Haydna (1800), Ludwiga van Beethovna (1819) in Nicola Paganinija (1824), pozneje tudi Johannesa Brahmsa (1885).