Academia Philharmonicorum

Konec leta Gospodovega 1701 se je na domu ljubljanskega patricija Janeza Bertolda pl. Höfferja zbralo nekaj enakomislečih in sklenilo ustanoviti Akademijo filharmonikov. Delovala je po italijanskih vzorih, svoje naloge in poslanstvo so člani orisali v zakonih – Leges, za akademski simbol pa so izbrali orgle Sv. Cecilije, njihove zavetnice.

Vsakoletna dolžnost članov je bila praznovanje godu Sv. Cecilije. Člani so morali poskrbeti tudi za dostojne zadušnice za umrlimi kolegi, sicer pa so bile njihove dejavnosti po eni strani zaprtega tipa (zgolj članom namenjeni nastopi), po drugi pa so tudi javno nastopali, vendar le ob posebno svečanih priložnostih, na primer v zvezi z dogodki v vladarski družini. Zabavili so ugledene goste na uradnih državniških obiskih in redno sodelovali pri slavnostnih mašah v pomembnejših ljubljanskih cerkvah.

Ljubljančanom pa so se predstavljali z vsakoletnimi poletnimi regatami po reki Ljubljanici, kjer so izvajali “kar najbolj izbrano glasbo”: “Obilno snov za veselje je zagotovila Ljubljani slovesnost na ladjicah, ki so jo junija ob mraku priredili filharmonični akademiki, ki so z najizbranejšo glasbo, kot Amfion, zvabili ob splošnem odobravanju na ladjice vse mesto.”.

Akademija je bila najaktivnejša v prvih dveh desetletjih svojega obstoja. Prvi javni nastop naj bi bil ob njeni predstavitvi 13. decembra 1701 v škofijskem dvorcu. Dolničar pa v svojih Annales poroča, da so “gospodje muziki” imeli v Höfferjevem stanovanju že 1. marca 1700 akademsko prireditev.

Nedvomno je delo ljubljanske Academiae philharmonicorum v svojem času pomembno obogatilo glasbeno življenje Ljubljane. Z njo se je Ljubljana uvrstila med tista mesta, kjer je imela glasba pomembno mesto v javnem življenju. Glasba je postala del dejavnosti aristokracije. To je tudi v Ljubljani dvignilo njen ugled in mesto.

Tudi ko nosilcev akademije ni bilo več, je spomin nanjo moral živeti. Brez njenega zgleda namreč leta 1794 ne bi mogla nastati Filharmonična družba, prav tako eno prvih podobnih združenj v tem delu Evrope. Obe sta – vsaka skladno s svojim časom – Ljubljani vtisnili pečat glasbenega mesta in ustvarili tisto tradicijo, na katero smo še danes upravičeno ponosni.

Akademija ljubljanskih filharmonikov je v virih zadnjič omenjena leta 1779.

Delite to objavo!

Slovenska filharmonija
Piškotki / Cookies
Ime Omogočeno
Tehnični piškotki
Za uporabo te spletne strani uporabljamo naslednje tehnično zahtevane piškotke: wordpress_test_cookie,wordpress_logged_in_,wordpress_sec.
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimiziranim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

X