Danes vam iz čisto novega doma pošiljata sporočilo Alja in Žiga. Violončelistka in violinist, simpatična in strastna glasbenika, mož in žena. Verjetno obstaja neka posebna vez med dvema, ki si poleg ljubezni delita še skupno muziciranje. Potem ne potrebujeta besed, saj jima glasba pove vse.

Obdobje, ko Slovenska filharmonija sameva in moramo ostati doma, za naju ni samo negativno. Tik pred zaprtjem trgovin in ustavitvijo vsega javnega življenja sva se preselila v novo stanovanje. V teh okoliščinah nama delo na domu ponuja dovolj časa za navajanje na novo življenjsko okolje. Vsako jutro uživava v zajtrkih s sveže pečenim kruhom, ki je vzhajal prejšnjo noč.

Čez dan se posvečava vadenju orkestrske literature in skladbam, ki naju na notnih stojalih že dolgo čakajo. Med njimi se najdejo tudi dueti, napisani za najina inštrumenta. Pogosto se ob večerih s kolegi in prijatelji s pomočjo sodobne tehnologije srečujemo ob kozarcu dobre kapljice. Poleg tega pa v družbi najinega hrta ob sprehodih po skritih obronkih najine okolice redno skrbiva za potrebno količino vitamina D.

V

V času, ko se s kolegicami in kolegi ne moremo srečevati na vajah ter glasbenega navdiha in poslanstva ne moremo deliti z našim občinstvom na koncertih, ostajamo doma s svojimi družinami in glasbili. Poraja se nam veliko vprašanj, o katerih v ustaljenih delovnih razmerah zaradi obilice obveznosti in pomanjkanja miru ni dovolj časa za razmislek. Na primer, kje je mesto umetnosti, glasbe in našega poslanstva v tem času preizkušenj.

Na sporedu enega naših žal odpovedanih abonmajskih koncertov je bila Šostakovičeva Leningrajska simfonija. Zanimivo je, da je načrtovana izvedba verjetno naključno sovpadala s predvajanjem odličnega dokumentarnega filma o tej skladbi na slovenski televiziji. Zgodba o njenem nastanku in njeni prvi izvedbi v času nacističnega obleganja Leningrada je strašljiva. Zaradi požrtvovalnosti in zavedanja skladatelja, dirigenta in glasbenikov o odrešilni moči glasbe v času trpljenja, ko niso vedeli, ali bodo zaradi podhranjenosti in izčrpanosti lahko do konca odigrali simfonijo, je prva izvedba te skladbe postala vir upanja in simbol za luč na koncu tunela vojne agonije. To je dokaz, da je poslanstvo in odrešujoča moč glasbe v času težkih preizkušenj bistvenega pomena in posebej dragocena. Žal nama je, da posebnega sporočila te simfonije nisva mogla podoživeti na odru z vami, drage kolegice in kolegi, in jo deliti s spoštovanim občinstvom.

Za obdobje po premaganem virusu si želiva, da bo čas brez javnih kulturnih dogodkov dal nov zagon zavedanju, da so ustvarjanje, poustvarjanje ter poslušanje glasbe in s tem predajanje lepote in globokega sporočila vrhunske umetnosti eden najpomembnejših delov identitete in vsakdanjega življenja naše družbe. Verjameva tudi, da se bo na naših koncertih po epidemiji trlo novega in nekdanjega občinstva, ki bo nadvse uživalo v našem zavzetem muziciranju po tako dolgi odrski abstinenci.

Zahvaljujoč čudežem sodobne tehnologije, ki nam omogočajo, da pride Slovenska filharmonija tudi v času odpovedanih prireditev in koncertov k vam domov, sva se odločila, da vam vsem, posebej pa tistim, ki so v tem času izgubili najdražje, podarjava še en dragulj iz Šostakovičeve glasbene zakladnice (kliknite za ogled).

Vaša Alja Mandič Faganel in Žiga Faganel