februar , 2019

02feb19:00V novo leto z novo glasbo – TIŠINA PROSIM!Gregor Mayrhofer, Rinnat Moriah19:00 Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine, Kongresni trg 10Vrsta koncerta:Koncerti

Podrobne informacije

Slovenska flharmonija, Dvorana Marjana Kozine
2. 2. 2019

Orkester Slovenske filharmonije
dirigent Gregor Mayrhofer
Rinnat Moriah, sopran
Fran Kosem, Jože Rošer, Žan Tkalec, ustniki za trobila
Boris Ostan, govorec
Boris A. Novak, besedila

Vito Žuraj: Quiet please!
Richard Strauss: Ariadna na Naxosu – Arija grofice
Bernd Alois Zimmermann: Glasba za večerje kralja Ubuja/Musique pour les soupers du roi Ubu
Heinrich Ignaz Franz von Biber: Battalia à 10
Iannis Xenakis: Metastaseis B
György Ligeti: Mysteries of the Macabre

Odprtje Zimskega festivala Ljubljana.

»Quiet, please! Drugače se ne bodo slišali prvi zvoki skladbe. Trije glasbeniki cvrčijo na odru, zmeraj glasneje in jasneje. Najprej kratek portamento, nato arpeggio, zatem … Quiet, please!! Solistična kadenca starejšega abonenta: odvija bombonček proti kašlju, s poudarkom v visokem registru. Skladba je vendarle napisana za trio, in ne za kvartet – Quiet, please!!! Postopen crescendo je zmeraj očitnejši, ritmična struktura vedno gostejša … Quiet, please!!!! Nekomu padejo ključi na tla – sonoren odmev. Kako se lahko ob tako pestri zvočni kulisi sploh še kdo koncentrira na glasbo?! Manjka samo še, da prične kakšen otrok jokati … Quiet, please!!!!!«

S temi besedami je skladatelj Vito Žuraj opisal nastanek in namen skladbe Quiet please! (Tišina, prosim!), s katero bomo uvedli zaključni večer festivala V novo leto z novo glasbo in hkrati odprli Zimski festival Ljubljana. Skladbe, izbrane za nocojšnji koncert, druži njihov specifičen nastanek in namen ter izjemna inventivnost in duhovitost njihovih avtorjev. Straussova Ariadna na Naksosu je sprva nastala kot divertimento k Hoffmanstahlovi predelavi Molièrove veseloigre Žlahtni meščan, kasneje pa je prerasla v samostojno operno delo. Tudi Zimmermannova glasba je nastala kot imaginarna baletna glasba k Jarryjevi nadrealistični drami Kralj Ubú. Pravi glasbeni kompendij, v katerem skladatelj citira velika skladateljska imena, kot so Bach, Beethoven, Schubert, Wagner, Berlioz, Stravinski, Henze, Stockhausen, Dallapiccola, ter samega sebe, avtor začini s priložnostno nastalimi besedili. Franz Biber je skladbo Battalia (Bitka) napisal leta 1673 in v njej uporabil kompozicijske pristope, ki so v polni meri zaživeli šele v 20. stoletju. Z osemglasno kakofonijo, udarci po instrumentih, igro col legno in drugimi zvočnimi učinki je na za svoj čas nenavaden in svojevrsten način zvočno uprizoril bitko. Metastaze so nastale na temelju Einsteinovega pojmovanja časa, matemetičnih idej Le Courbisiera in zvočnih odmevov vojne, kot jih je doživel njihov avtor Iannis Xenakis. Svojo edino opero, Le Grand Macabre (Veliki Makaber), je skladatelj Gyögy Ligeti napisal v času, ko je raziskoval nove pristope v tonalnosti in modalnosti in pisal »neatonalno glasbo«. Njegov glasbeni eklekticizem se manifestira v citatih in zvočnih kolažih ter aludira na glasbo Monteverdija, Rossinija in Verdija.

Organizator

Slovenska filharmonija+386 1 2410 800 Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, Slovenija

Slovenska filharmonija
Piškotki / Cookies
Ime Omogočeno
Tehnični piškotki
Za uporabo te spletne strani uporabljamo naslednje tehnično zahtevane piškotke: wordpress_test_cookie,wordpress_logged_in_,wordpress_sec.
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimiziranim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

X