Še vedno ostajamo v varnem zavetju svojega doma, v nabiralniku pa vas pričakuje novo pismo. Tokrat vam piše tolkalistka Barbara Kresnik.

Delati doma smo navajeni vsi člani Orkestra Slovenske filharmonije. Naša osebna priprava je tudi brez karantene namenjena delu posameznika. Manjka pa mi tisti obvezni trenutek tolkalne ekipe, ki se zjutraj sreča za pripravo inštrumentov, dogovor o še kakšnih detajlih, kavico, ogrevanje in potem vajo. No, to se še vrne. Do neke mere izolacija za nas ne predstavlja nič novega, ker večinoma vadimo sami.
Z lahkoto se zaposlim. Vedno. Zjutraj je čas za službene obveznosti, opoldne za domače kosilo, popoldne šport in vzdrževanje kondicije s hčerko. Vmes pa vse, za kar ponavadi nimam časa. Berem, čistim, obnavljam, igram klavir, urejam vrt, kuham.

Moj hobi je že nekaj časa notranja dekoracija. Obožujem prenovo doma, predvsem rada dam starim stvarem nov pomen. Sem »reciklažnik«. Karanteno bom izkoristila za razne manjše lepotne popravke doma, da roke ne bodo preveč trpele. Obenem je to tudi čas poslušanja glasbe.

Nekako se mi zdi čas izolacije podarjen. Za razmislek o nas samih, načinu življenja, odnosih med ljudmi in seveda tudi o odnosih na delovnem mestu.

Hecno, prav včeraj (29. 3. 2020) je bil premierno predvajan posnetek Mahlerjeve 2. simfonije na Youtube, ki smo jo igrali lani julija. Poslušala sem. Vmes te prevzema tisti občutek vznesenosti, glasbe, ki te ponese, in treme pred določenimi mesti, kjer še komaj nadzoruješ čustva. Kot da si na odru. Oder je nekaj povsem drugega kot domača pisarna, verjemite.

Zaenkrat ostanite doma. Na prvi koncert pa le pridite!

Tukaj pa je še nekaj glasbe iz mojega doma za vas. Kliknite in uživajte!

Vaša Barbara Kresnik