Liza Whiteapple je komentiral/a na Čelno trčenje
15:43
Radmila Čučak je komentiral/a na Avtizem
14:22
Oseba Slovenska Košarka je spremenil/a profilno sliko
14:16
13:00
Vlasta Kunej je objavil/a objavo Vrtna opravila v marcu
13:00
12:59
Oseba Svijet Putovanja je delil/a objavo objavo: Dublin
12:21
Svijet Putovanja je objavil/a objavo Dublin
12:21
Slovenska  filharmonija

Najbolj obiskano

Pogled nazaj – pogled naprej

Vabljeni na soočanja novega s še vedno svežim!Letošnji cikel Pogled nazaj – pogled naprej predstavlja dela avstrijske skladateljice in dveh slovenskih skladateljev. Johanna ...

Oranžni abonma 5 / Juventus senectutis 5

Spoštovani!Vljudno vabljeni na peti koncert Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije (Juventus senectutis 5), ki bo 16. in 17. februarja 2017 ob 19.30 v Gallusovi dvorani ...

Modri abonma 5 / Stravaganze

Orkester Slovenske filharmonije Cristian Măcelaru, dirigent Jože Rošer, rog Tibor Kerekeš, trobenta Janez Žnidaršič, tuba − Constantin Silvestri: Tri skladbe za godala, ...

18. Gostičevi dnevi: Slovesnosti v spomin na opernega pevca ...

S koncertno izvedbo Liturgije sv. Janeza Zlatousta Sergeja Rahmaninova bo skupaj z Zborom slovenske filharmonije, s katerim ga veže več kot dvajsetletno skupno umetniško sodelovanje, ...

Ženske v svetu glasbe

V oddaji Ženske v svetu glasbe so predstavili ugledno slovensko tolkalko Barbaro Kresnik, članico in solistko Orkestra Slovenske filharmonije, ustanovno članico Slovenskega tolkalnega projekta ...

Vaja Oranžni abonma 5

Orkester Slovenske filharmonije dirigent Marcelo Lehninger Andrew von Oeyen klavir Manuel de Falla: Homenajes, suita za orkester... Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru Modest ...

Prijatelji

Branko Gaber
Modri abonma 6
 

Orkester Slovenske filharmonije
Uroš Lajovic, dirigent
Eugen Indjic, klavir

Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester
št. 2 v B-duru, op. 83
Carl Maria von Weber: Turandot, scenska glasba
Paul Hindemith: Simfonične metamorfoze
na teme Carla Marie von Webra

Puccinijeva opera Turandot in slovita arija Nessun dorma sta zadnjih nekaj deset let tako priljubljeni, da se rado pozablja, kako priljubljen je bil motiv maščevalne princese vse od sredine 18. stoletja, ko ga je beneški dramatik Carlo Gozzi postavil na oder. Našel ga je v zbirki Tisoč in en dan francoskega orientalista in diplomata Françoisa Pétisa de la Croixa, ki je v njej po vzoru Tisoč in ene noči zbral perzijske zgodbe.

Zgodba se je po prvotnem uspehu v Benetkah ob prelomu stoletja uveljavila v Nemčiji, kjer jo je predelal Schiller, uprizoril pa kar Goethe v Weimarju. Prek njiju je prišla do Mozartovega nečaka von Webra, nato pa našla pot nazaj v Italijo do (med drugim tudi) Verdijevega libretista Andree Maffeija (v času zgodnjega Verdija, ko je med drugim uglasbil tudi Schillerjevo igro Spletka in ljubezen).

V drugi polovici 19. stoletja je zanimanje zanjo nekoliko zamrlo, ponovno pa je dobesedno izbruhnilo v prvi četrtini 20. stoletja, ko so se z njo ukvarjali tako znameniti gledališčniki, kot so Max Reinhardt, Gordon Craig in Jevgenij Vahtangov, med glasbeniki pa Ferruccio Busoni in seveda Puccini. Vsi ti so v glavnem izhajali iz Schillerjeve obdelave, le Puccinijeva libretista sta svobodno po Gozziju (in estetiki commedie dell’ arte) dodala komični tercet ministrov Pinga, Ponga in Panga, ki v dramskem vrhuncu opere postanejo srhljivi oblastniki.

Sredi stoletja sta se k motivu vrnila še sam Bertolt Brecht, ki ga je kajpak obdelal v skladu s svojo doktrino političnega gledališča, in Paul Hindemith, le da slednji le delno, saj je poleg Turandot v svojih Metamorfozah uporabil tudi material iz drugih Webrovih skladb. Vsekakor gre za vseevropsko fascinacijo z orientalsko ljubezensko zgodbo, ki bi jo veljalo še temeljiteje obdelati.

In kaj ima s tem mednarodnim kostumskim 'ping-pongom' tako resnoben skladatelj, kot je bil Brahms, ki je za povrh še zavračal programsko glasbo? Isto kot Goethe in Mozart, čeprav je to manj znano, namreč fascinacijo z Italijo, ki jo je obiskal kar devetkrat, prvič pa ravno leta 1878, ko je začel s tem koncertom. In da ne bi pretiravali z neglasbenimi dejstvi: v partituri Koncerta se noben izvajalski napotek ne pojavi pogosteje kot »dolce«.

Slovenska  filharmonija
Slovenska filharmonija
Objavil/a 2017-02-16 13:26:11 (pred 6 dnevi)

ZADNJE OBJAVE

close_btn