i k a je komentiral/a na MURPHY IN TAŠČA
23:31
i k a je komentiral/a na Umetnost poljubljanja
23:20
i k a je objavil/a 5 novih fotografij
22:54
22:43
Božo žabjek je objavil/a objavo NATO tedenska darila
22:43
21:22
Božo žabjek je objavil/a objavo To čaka tudi nas!
21:22
Oseba zarja23 novak je spremenil/a profilno sliko
20:13
20:00
18:17
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
18:03
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
17:56
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
17:56
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
17:55
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
17:55
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
17:54
Oseba Cenzura .si je delil/a objavo objavo: Lorem Ipsum
17:54
Slovenska  filharmonija

Najbolj obiskano

VPIS ABONMAJEV 2017/18

Danes začenjamo z vpisom abonmajev za koncertno sezono 2017/18!Vpis poteka do petka, 30. junija.Vabljeni k ogledu naših dogodkov!Več o vpisu lahko preberete na ...

Modri abonma in Oranžni abonma

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertovVPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018Spoštovane abonentke, cenjeni abonenti!Na vaš naslov boste do 20. maja 2017 ...

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije na otvoritvi 65. ...

Carl Orff: Carmina BuranaLa Fura dels Baus Carlus Padrissa, režija Josep Vicent, dirigent Amparo Navarro, sopranLuca Espinosa, sopran, igralkaJordi Domènech, kontratenorCarlos Daza, ...

Vpis abonmajev 2017/18

Vpis za nove abonente in vse, ki bodo poslali prijavnico:od 19. do 30. junija 2017od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

Kaj nas čaka v naslednji koncertni sezoni Slovenske ...

Predstavniki Slovenske filharmonije so 6. junija 2017 v Dvorani Marjana Kozine prisotnim novinarjem in ostalim udeležencem predstavili dogajanje v prihajajoči sezoni 2017/2018.Direktor Damjan ...

Sklepi 5. seje Sveta SF 20. in 21.6.2017.

Sklepi 5. seje sveta Slovenske filharmonije z dne 20. in 21. junija 2017.

Prijatelji

Branko Gaber
Modri abonma 6
 

Orkester Slovenske filharmonije
Simon Krečič, dirigent
Eugen Indjic, klavir

Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester
št. 2 v B-duru, op. 83
Carl Maria von Weber: Turandot, scenska glasba
Paul Hindemith: Simfonične metamorfoze
na teme Carla Marie von Webra

Puccinijeva opera Turandot in slovita arija Nessun dorma sta zadnjih nekaj deset let tako priljubljeni, da se rado pozablja, kako priljubljen je bil motiv maščevalne princese vse od sredine 18. stoletja, ko ga je beneški dramatik Carlo Gozzi postavil na oder. Našel ga je v zbirki Tisoč in en dan francoskega orientalista in diplomata Françoisa Pétisa de la Croixa, ki je v njej po vzoru Tisoč in ene noči zbral perzijske zgodbe.

Zgodba se je po prvotnem uspehu v Benetkah ob prelomu stoletja uveljavila v Nemčiji, kjer jo je predelal Schiller, uprizoril pa kar Goethe v Weimarju. Prek njiju je prišla do Mozartovega nečaka von Webra, nato pa našla pot nazaj v Italijo do (med drugim tudi) Verdijevega libretista Andree Maffeija (v času zgodnjega Verdija, ko je med drugim uglasbil tudi Schillerjevo igro Spletka in ljubezen).

V drugi polovici 19. stoletja je zanimanje zanjo nekoliko zamrlo, ponovno pa je dobesedno izbruhnilo v prvi četrtini 20. stoletja, ko so se z njo ukvarjali tako znameniti gledališčniki, kot so Max Reinhardt, Gordon Craig in Jevgenij Vahtangov, med glasbeniki pa Ferruccio Busoni in seveda Puccini. Vsi ti so v glavnem izhajali iz Schillerjeve obdelave, le Puccinijeva libretista sta svobodno po Gozziju (in estetiki commedie dell’ arte) dodala komični tercet ministrov Pinga, Ponga in Panga, ki v dramskem vrhuncu opere postanejo srhljivi oblastniki.

Sredi stoletja sta se k motivu vrnila še sam Bertolt Brecht, ki ga je kajpak obdelal v skladu s svojo doktrino političnega gledališča, in Paul Hindemith, le da slednji le delno, saj je poleg Turandot v svojih Metamorfozah uporabil tudi material iz drugih Webrovih skladb. Vsekakor gre za vseevropsko fascinacijo z orientalsko ljubezensko zgodbo, ki bi jo veljalo še temeljiteje obdelati.

In kaj ima s tem mednarodnim kostumskim 'ping-pongom' tako resnoben skladatelj, kot je bil Brahms, ki je za povrh še zavračal programsko glasbo? Isto kot Goethe in Mozart, čeprav je to manj znano, namreč fascinacijo z Italijo, ki jo je obiskal kar devetkrat, prvič pa ravno leta 1878, ko je začel s tem koncertom. In da ne bi pretiravali z neglasbenimi dejstvi: v partituri Koncerta se noben izvajalski napotek ne pojavi pogosteje kot »dolce«.

Slovenska  filharmonija
Slovenska filharmonija
Objavil/a 2017-02-16 13:26:11 (Feb 16, 2017)

ZADNJE OBJAVE

close_btn