Liza Whiteapple je komentiral/a na Čelno trčenje
15:43
Radmila Čučak je komentiral/a na Avtizem
14:22
Oseba Slovenska Košarka je spremenil/a profilno sliko
14:16
13:00
Vlasta Kunej je objavil/a objavo Vrtna opravila v marcu
13:00
12:59
Oseba Svijet Putovanja je delil/a objavo objavo: Dublin
12:21
Svijet Putovanja je objavil/a objavo Dublin
12:21
Slovenska  filharmonija

Najbolj obiskano

Pogled nazaj – pogled naprej

Vabljeni na soočanja novega s še vedno svežim!Letošnji cikel Pogled nazaj – pogled naprej predstavlja dela avstrijske skladateljice in dveh slovenskih skladateljev. Johanna ...

Oranžni abonma 5 / Juventus senectutis 5

Spoštovani!Vljudno vabljeni na peti koncert Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije (Juventus senectutis 5), ki bo 16. in 17. februarja 2017 ob 19.30 v Gallusovi dvorani ...

Modri abonma 5 / Stravaganze

Orkester Slovenske filharmonije Cristian Măcelaru, dirigent Jože Rošer, rog Tibor Kerekeš, trobenta Janez Žnidaršič, tuba − Constantin Silvestri: Tri skladbe za godala, ...

18. Gostičevi dnevi: Slovesnosti v spomin na opernega pevca ...

S koncertno izvedbo Liturgije sv. Janeza Zlatousta Sergeja Rahmaninova bo skupaj z Zborom slovenske filharmonije, s katerim ga veže več kot dvajsetletno skupno umetniško sodelovanje, ...

Ženske v svetu glasbe

V oddaji Ženske v svetu glasbe so predstavili ugledno slovensko tolkalko Barbaro Kresnik, članico in solistko Orkestra Slovenske filharmonije, ustanovno članico Slovenskega tolkalnega projekta ...

Vaja Oranžni abonma 5

Orkester Slovenske filharmonije dirigent Marcelo Lehninger Andrew von Oeyen klavir Manuel de Falla: Homenajes, suita za orkester... Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru Modest ...

Prijatelji

Branko Gaber
Modri abonma 5 / Stravaganze
 

Orkester Slovenske filharmonije
Cristian Măcelaru, dirigent
Jože Rošer, rog
Tibor Kerekeš, trobenta
Janez Žnidaršič, tuba

Constantin Silvestri: Tri skladbe za godala,
op. 4, št. 2
André Previn: Trojni koncert
Béla Bartók: Leseni princ, balet

Ta koncert zaznamujejo nenavadne kombinacije instrumentov in glasbenih oblik, predvsem pa glasbeniki srednjeevropskih korenin, ki so pomemben pečat pustili tudi v Združenih državah. To v prvi vrsti velja za dirigenta romunskega porekla Cristiana Măcelaruja, ki je v zadnjih sezonah uspešno debitiral pri tako uglednih orkestrih, kot so Chicaški simfoniki ter Newyorški in Losangeleški filharmoniki.

Podobno uspešno dirigentsko pot na zahodu je imel po odhodu iz Romunije v poznih petdesetih tudi njegov rojak Constantin Silvestri (1913–1969), ki mu je verjetno predvsem prezgodnja smrt preprečila vzpon med največja dirigentska imena preteklega stoletja. Kot skladatelj je manj znan, slišali pa bomo njegovo zgodnje delo iz leta 1933.

Življenjska in glasbena pot Andréja Previna je pestra kot hollywoodski filmi, za katere je pisal glasbo in aranžmaje predvsem v petdesetih (ko je bil vzporedno zelo uspešen tudi kot jazzovski pianist) in šestdesetih, nato pa se je pred približno pol stoletja bolj zapisal klasični glasbi kot skladatelj in tudi kot umetniški vodja tako cenjenih orkestrov, kot so Londonski in Pittsburški simfoniki ter Losangeleški filharmoniki.

Trojni koncert za rog, trobento in tubo je nastal po naročilu Pittsburških simfonikov, s katerimi ga je Previn tudi sam krstil marca 2012. Med Previnovimi skladbami je največ koncertantnih za različne soliste in njihove kombinacije, tako nenavaden trio, kot je v tej skladbi, pa bi le stežka našli. V eni izmed kritik krstne izvedbe lahko preberemo: »Način, kako Previn tke solistične parte v večjo simfonično linijo, me je spomnil na to, da je Mozart svojo orkestrsko skladbo s solo violino in violo poimenoval Sinfonia concertante. Seveda so emocije in razpoloženja v obeh delih precej različna, a vsekakor bi novi koncert rad še kdaj slišal.« Pričakujemo, da si bo po slovenski premieri z odličnim mladim dirigentom in odličnimi solisti iz Orkestra Slovenske filharmonije to zaželelo tudi naše občinstvo.

Bartók je za svojega Lesenega princa, krstno uprizorjenega 1917 v Budimpešti, posegel po pravljični predlogi, ki v baletni inscenaciji omogoča številne domiselne rešitve. Balet se ni uveljavil v tolikšni meri kot poznejši Čudežni mandarin, je pa skladatelju na istem odru leto kasneje omogočilo uprizoritev opere Sinjebradčev grad, ki danes sodi med njegova najbolj izvajana dela.

Slovenska  filharmonija
Slovenska filharmonija
Objavil/a 2017-02-09 10:03:17 (Feb 09, 2017)

ZADNJE OBJAVE

close_btn