SI EN

GM oder, 1. koncert 27. sezone

Četrtek, 16. november 2017 ob 19:30
Mestna stran Ljubljana, moje mesto
Vstopnice

GM oder, 1. koncert 27. sezone

 

Barbara Grahor, viola

Meta Červ, klavir

Barbara Grahor (1994): Razglednice (cikel kratkih skladb za violo in klavir)

                                            Prva razglednica

                                            Po dolgem času

                                            Otok Skye

 Leoš Janáček (1854-1928): In the Mists

                                                  Andante

                                                 Molto adagio

                                                 Andantino

                                                 Presto

 Matija Tomc (1899-1986): Caprice za violo in klavir

 Paul Hindemith (1895-1963): Sonata za solo violo op. 25, št. 1

                                                       Breit Viertel

                                                       Sehr frisch und straff  (Viertel)

                                                       Sehr langsam

                                                       Rasendes Zeitmaß, Wild, Tonschönheit ist Nebensache

                                                       Langsam, mit viel Ausdruck

 Rebecca Clarke (1886-1979): 1. stavek iz Sonate za violo in klavir

                                                      Impetuoso

 

Barbaro in Meto poleg ljubezni do glasbe združuje tudi prvotni kraj bivanja, Ajdovščina. Že od malih nog sta pogosto igrali skupaj na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini v raznih komornih skupinah, duetih, orkestrih. Njuno skupno muziciranje izhaja iz veselja do igranja komorne glasbe in spoznavanju repertoarja za ta sestav. Posvečata se tudi izvajanju originalnih del, ki jih Barbara pripravlja v sklopu svoje magistrske naloge. Kljub temu, da se sedaj vsaka glasbeno izpopolnjuje na svojem koncu Evrope, se njuno skupno ustvarjanje nadaljuje.

Violistka Barbara Grahor (1994) je s študijem viole na Akademiji za glasbo v Ljubljani začela leta 2012 v razredu prof. Mileta Kosija, od konca leta 2014 pa pri prof. Maji Rome in je sedaj absolventka magistrskega študija glasbene umetnosti. V študijskem letu 2016/2017 se je en semester v okviru študijske izmenjave Erasmus izpopolnjevala na Hochschule für Musik und Theater v Münchnu pri priznanem profesorju Nilsu Mönkemeyerju. Redno se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih je prejela že vrsto nagrad: na državnem tekmovanju TEMSIG leta 2009 je prejela srebrno plaketo ter drugo nagrado, leta 2012 zlato plaketo ter drugo nagrado, leta 2015 pa srebrno plaketo in tretjo nagrado, na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2015 srebrno nagrado, leta 2016 pa je prejela zlato nagrado. Ustvarja kot solo violistka (recitali v sklopu Ciklov solističnih večerov Akademije za glasbo, recital v sklopu GML …) kot tudi v raznih komornih sestavih (Godalni kvartet Nova, Godalni kvartet Vermilion, duo Samo in Barbara, duo s pianistko Meto Červ …) Redno igra v  različnih orkestrih (Orkester RTV Slovenija, Orkester SNG opere in baleta Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije, Nova filharmonija ...), poleg igranja viole pa jo zanima tudi jazz improvizacija, dirigiranje, aranžiranje in komponiranje.

Meta Červ (1995) je bila 2016 sprejeta na Visoko šolo za glasbo v Ženevi, kjer izpopolnjuje svoje znanje pri profesorju Fabriziu Chiovetta. Pred študijem je v Sloveniji redno korepetirala zbore in spremljala solo pevce, sodelovala z orkestrom Nova filharmonija, vodila pevski sestav in bila članica različnih glasbenih projektov. Sedaj se poleg študija posveča tudi komorni glasbi, s katero se predstavlja na festivalih, koncertih in tekmovanjih.

 

 

o sporedu:

Barbara Grahor je o svoji skladbi zapisala: »Svoj izraz v glasbi poleg igranja iščem tudi v pisanju kompozicij in aranžmajev. Pišem za razne zasedbe, vendar mi je skladanje za violo najbližje. Violisti se večkrat spopadamo z omejenim repertoarjem, zato posegamo po skladbah drugih inštrumentov, sama pa bi rada prispevala k obogatitvi originalnega violskega repertoarja. S tem projektom se ukvarjam v sklopu pisanja svoje magistrske naloge. Po pogovorih z violisti (iz Slovenije in Münchna) in nadaljnji anketi med njimi, se je izkazalo, da si violisti predvsem želijo imeti več krajših skladb. Tako se je rodila ideja o Razglednicah. Že vrsto let zbiram razglednice iz krajev, kamor potujem ter tiste, ki mi jih pošljejo prijatelji. Z motivom na razglednici in nekaj besedami zajamemo vtis določenega kraja, povemo kakšno dogodivščino, pošljemo lepe pozdrave ali pa po dolgem času pišemo dobremu prijatelju. Tako sem se odločila, da bom napisala več krajših skladb, ki bodo zajele različne vtise, kot bi pisala razglednice. Prva razglednica (2016) je nastala prva in naznanja začetek našega dopisovanja. Ko po dolgem času znova potujemo v isti kraj, ga začutimo drugače, kot smo ga imeli v spominu. To razglednico pošiljam iz Münchna, ki sem ga najprej obiskala kot 10-letna deklica, potem pa sem Po dolgem času (2017) tam preživela pol leta in ga doživela čisto drugače. Letošnje poletje sem potovala po Škotskem. Polna vtisov vam pošiljam razglednico z Otoka Skye (2017), ki mi bo v spominu ostal zaradi čudovite neokrnjene zelene pokrajine in vihravega vremena, v katerem se začuti prava surovost narave.«

Leoš Janáček velja za enega najizvirnejših in najpomembnejših čeških skladateljev. Ustvaril je številna instrumentalna dela in devet oper, temeljna značilnost njegove glasbe pa so govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval ob poslušanju govora in intonacije jezika. V meglicah je cikel štirih klavirskih skladb, napisanih leta 1912, nekaj let po tem ko je skladatelj utrpel smrt hčerke Olge. Vsi deli cikla so napisani v mističnih lestvicah z veliko nižaji in s pogosto spremembo metruma. Kot nam že naslov pove, želi glasba ustvariti nejasno, megleno sliko in nam v vsakem delu ponuditi drugačno počutje. V prvem stavku je predstavljena preprosta, srhljiva tema s spremljavo v levi roki. Srednji del ponazarja dramatično napetost med figuro zborovskega motiva in figuro padajočih lestvic. Drugi stavek se začne z elegantno, tiho in počasno temo, ki se razvije v pogovor s kontrastnim ritmični motivom. Glavna melodija  v tretjem stavku je preprost in nostalgičen napev, ki ga lahko interpretiramo kot uspavanko (za Olgo). V zadnjem stavku je skladatelj z nihanjem tempa in razpoloženja posegel tudi po stilu romunskih glasbenih melodij imenovane Doina. Figura iz dveh not v levi roki je kot brenkalo ob začetku teh pesmi, desna roka pa prinaša melodijo.

Skladatelj in organist Matija Tomc je bil duhovnik. Glasbeno se je izobraževal pri Ignaciju Hladniku in Stanku Premrlu, kompozicijo in orgle pa je študiral na Dunaju. Ob duhovniški službi v Domžalah, je poučeval tudi na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, na šoli Glasbene matice ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno, saj je zapustil čez tisoč cerkvenih in posvetnih skladb. Tomc je bil nedvomno eden največjih slovenskih zborovskih skladateljev. Rešil in oživil je zlasti mnogo lepih starih belokranjskih pesmi. "Pri vseh mojih skladbah upoštevajte, da sem Belokranjec," je zapisal. "Mi smo bolj ritmično razpoloženi kot melodično." Med izvirnimi Tomčevimi zborovskimi stvaritva¬mi so pomembne: Vlahi, Ponočna potnica, Rošlin in Verjanko, Pom¬ladna romanca. Napisal je celovečerno kantato Stara pravda na Aškerčevo besedilo o velikem slovensko-hrvaškem kmečkem uporu leta 1473 za soliste, zbor, klavir in recitatorja. Ustvaril je tudi opero Krst pri Savici, pa tudi veliko instrumentalne glasbe. Caprice za violo in klavir je ena od več skladb, ki jo je Tomc napisal za Srečka Zalokarja, prvega slovenskega koncertnega violista in dolgoletnega člana Slovenske filharmonije. 

Nemški skladatelj in glasbeni teoretik Paul Hindemith je bil ena vodilnih glasbenih osebnosti prve polovice 20. stoletja. Kot mednarodno uveljavljeni solist na violi, je Sonato za violo solo napisal leta 1922, to delo pa je redno vključeval v svoje koncertne sporede. V prvem stavku sta predstavljeni dve glavni ideji cele sonate: ostra tema v disonančnih akordih (značilen je interval zvečane kvarte) in sinusna linija v kromatičnem gibanju. Dogajanje prvega stavka se brez pavze prelije v nekoliko hitrejši in svež drugi stavek. Estetsko olajšanje prineseta dva lirična počasna stavka - z izrazito elegičnim se nato sonata tudi konča. Med njima pa je znamenit četrti stavek z nadvse nenavadno oznako »Divji tempo, lepota tona je postranska zadeva« (Rasendes Zeitmaß, Wild, Tonschönheit ist Nebensache). Stavek je sestavljen iz samih četrtink izvedenih v vratolomni hitrosti, razporejenih v stalno spreminjajoče se taktovske načine – lahko bi ga poimenovali mehanski scherzo.

Rebecca Clarke je bila britanska skladateljica in ena prvih profesionalnih violistk. Ob začetku druge svetovne vojne se je preselila v ZDA, kjer je ustvarjala do konca življenja. Sonato za violo in klavir je napisala leta 1919 in je to skladbo prijavila na tekmovanje Elizabeth Sprague Coolidge, na katerega je bilo sprejetih 72 del. V izenačenem finalu se je znašla s švicarskim skladateljem Ernestom Blochom. Kljub temu, da je žirija bila bolj naklonjena Clarkini kompoziciji, so za zmagovalca razglasili Blocha. Domnevali so namreč, da je bilo ime Rebecca Clarke le psvedonim in da se za njim skriva moški skladatelj, saj so le redki verjeli, da bi tako veliko delo napisala ženska. Prvi stavek, označen z Impetuoso (impulziven, vihrav), se prične z violskimi fanfarami, sledi melodični in harmonski material, iz katerega je razvidno, da sta Claude Debussy in Ralph Vaughan Williams pomembno vplivala na njeno ustvarjanje.  Glasbeni jezik Rebecce Clark je kromatičen, uporablja pa tudi moduse in celotonske lestvice.

Koncertni cikel GM oder organizira Zveza Glasbene mladine Slovenije.

Zveza Glasbene mladine Slovenije
Kersnikova 4

1000 Ljubljana

E: glasna@glasbenamladina.si

T: +386 (0)1 43 17 039, 041 208 852