EN SI

Modri abonma 5 / Stravaganze 5

Četrtek, 2. marec 2017 ob 19:30
Mestna stran Ljubljana, moje mesto
Vstopnice

četrtek, 2. marec 2017, ob 19.30
petek, 3. marec 2017, ob 19.30
Cankarjev dom, Gallusova dvorana

 

Orkester Slovenske filharmonije
dirigent Cristian Măcelaru
Jože Rošer rog
Tibor Kerekeš trobenta
Janez Žnidaršič tuba

Constantin Silvestri: Tri skladbe za godala, op. 4, št. 2    
André Previn: Trojni koncert za rog, trobento, tubo in orkester
Béla Bartók: Leseni princ – balet, op. 13

KONCERTNI LIST


Ta koncert zaznamujejo nenavadne kombinacije instrumentov in glasbenih oblik, predvsem pa glasbeniki srednjeevropskih korenin, ki so pomemben pečat pustili tudi v Združenih državah. To v prvi vrsti velja za dirigenta romunskega porekla Cristiana Măcelaruja, ki je v zadnjih sezonah uspešno debitiral pri tako uglednih orkestrih, kot so Chicaški simfoniki ter Newyorški in Losangeleški filharmoniki.

Podobno uspešno dirigentsko pot na zahodu je imel po odhodu iz Romunije v poznih petdesetih tudi njegov rojak Constantin Silvestri (1913–1969), ki mu je verjetno predvsem prezgodnja smrt preprečila vzpon med največja dirigentska imena preteklega stoletja. Kot skladatelj je manj znan, slišali pa bomo njegovo zgodnje delo iz leta 1933.

Življenjska in glasbena pot Andréja Previna je pestra kot hollywoodski filmi, za katere je pisal glasbo in aranžmaje predvsem v petdesetih (ko je bil vzporedno zelo uspešen tudi kot jazzovski pianist) in šestdesetih, nato pa se je pred približno pol stoletja bolj zapisal klasični glasbi kot skladatelj in tudi kot umetniški vodja tako cenjenih orkestrov, kot so Londonski in Pittsburški simfoniki ter Losangeleški filharmoniki.

Trojni koncert za rog, trobento in tubo je nastal po naročilu Pittsburških simfonikov, s katerimi ga je Previn tudi sam krstil marca 2012. Med Previnovimi skladbami je največ koncertantnih za različne soliste in njihove kombinacije, tako nenavaden trio, kot je v tej skladbi, pa bi le stežka našli. V eni izmed kritik krstne izvedbe lahko preberemo: »Način, kako Previn tke solistične parte v večjo simfonično linijo, me je spomnil na to, da je Mozart svojo orkestrsko skladbo s solo violino in violo poimenoval Sinfonia concertante. Seveda so emocije in razpoloženja v obeh delih precej različna, a vsekakor bi novi koncert rad še kdaj slišal.« Pričakujemo, da si bo po slovenski premieri z odličnim mladim dirigentom in odličnimi solisti iz Orkestra Slovenske filharmonije to zaželelo tudi naše občinstvo.

Bartók je za svojega Lesenega princa, krstno uprizorjenega 1917 v Budimpešti, posegel po pravljični predlogi, ki v baletni inscenaciji omogoča številne domiselne rešitve. Balet se ni uveljavil v tolikšni meri kot poznejši Čudežni mandarin, je pa skladatelju na istem odru leto kasneje omogočilo uprizoritev opere Sinjebradčev grad, ki danes sodi med njegova najbolj izvajana dela.